Papež slepim: S solidarnostjo do revnih ste protagonisti evangelizacije

Andreja Červek – Vatikan

Maria Motta je želela pomagati slepim osebam, da bi postale avtonomne osebe in zmožne pričevati o svoji veri tudi preko lastne omejenosti. A da se združenje ne bi osredotočilo samo nase in na probleme, povezane s slepoto, so od vsega začetka v njem bile navzoče tudi osebe z dobrim vidom. »Poudarjam, da je najboljši odgovor, ki ga lahko ponudite naši družbi, ki včasih teži k izključevanju oseb z omejitvami, 'orožje ljubezni', ne tiste hlinjene, osladne in pietistične, ampak resnične, konkretne in spoštljive ljubezni,« je papež dejal zbranim. »V takšni meri, v kakšni ste sprejeti in ljubljeni, vključeni v skupnost in spremljani pri zaupnem gledanju v prihodnost, se razvija resnična življenjska pot in se izkuša trajna sreča.«

Papež je dejal, da je razlog za veselje vedeti, da so člani združenja slepih tudi danes, kot pravi učenci misijonarji evangelija, odprti za potrebe najrevnejših in trpečih po svetu. »Namesto da bi se zaprli sami vase in v svojo omejenost, ste pogumno odgovorili na Jezusovo povabilo: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali,« je dejal Frančišek in spomnil, da letos prav tako mineva 50 let, odkar gibanje sodeluje z revnimi državami, kjer je število slepih oseb večje in kjer še vedno živijo v zelo težkih razmerah.

V teh devetdesetih letih je Apostolsko gibanje slepih vedno bolje spoznavalo svojo posebno karizmo v Cerkvi, ki jo predstavljata predvsem dva elementa. Najprej je to delitev izkušenj med slepimi in videčimi, kot rezultat vzajemne solidarnosti, ki je usmerjena v rodovitno pot cerkvenega in družbenega vključevanja. Na drugem mestu je papež navedel njihovo odločitev za revne, ki je na različne načine in v različnih oblikah lastna vsej Cerkvi. »Tako sodelujete pri rasti Cerkve, ki je revna za revne,« je dejal. Obenem spoznavajo, da se od revnih lahko veliko naučijo in da je privilegirana pot evangelizacije ravno postaviti revne v središče. »Vaše konkretno prizadevanje, da bi pomagali in podpirali revne, iz vas dela protagoniste evangelizacije, ki jo Cerkev opravlja po sledeh zadnjih. Vsi smo namreč poklicani, da v njih odkrijemo Kristusa, da postanemo glasniki njihovih potreb in da smo tudi njihovi prijatelji, da jim prisluhnemo, jih razumemo in sprejmemo skrivnostno modrost, ki nam jo Bog hoče posredovati po njih.«

Gibanje se je predvsem po drugem vatikanskem koncilu velikodušno odprlo za človeško pospeševanje tako v Italiji kot v najrevnejših državah. Najprej je začelo aktivno delovati ravno na področju solidarnosti s slepimi v teh revnih državah. Prevzelo je obliko združenja ter tako med seboj povezalo vse svoje skupine za slepe in različne italijanske škofije. Papež Frančišek je izrazil veliko zadovoljstvo, da so v teh petdesetih letih vzpostavili sodelovanje z različnimi misijonarji in zaposlenimi na področju zdravstva, izobraževanja in družbene integracije. To njihovo misijonarsko delo za konkretno bližino z najrevnejšimi osebami je spodbudilo in povečalo njihovo pozornost tudi do zadnjih in oddaljenih na italijanskem ozemlju ter doseglo slepe starostnike, slepe študente, slabovidne osebe, starše in otroke, ki živijo s problemom slepote. »Vse to pripeva k širjenju kulture sprejemanja, ko se pomaga mnogim osebam in družinam. Čeprav majhni pred ogromnimi problemi sveta, smo močni v Božji ljubezni in poklicani, da skrbimo za krhkost ljudi in sveta, v katerem živimo,« je še dejal papež Frančišek.