Beta različica

Cerca

Vatican News
Mednarodna konferenca je potekala ob tretji obletnici izdaje okrožnice Laudato si' Mednarodna konferenca je potekala ob tretji obletnici izdaje okrožnice Laudato si'  (Vatican Media)

Papež o skrbi za skupen dom: Vsaka država naj izpolni prevzete odgovornosti

S papežem Frančiškom so se srečali udeleženci mednarodne konference, ki jo je ob tretji obletnici izida okrožnice Laudato si' organiziral Dikasterij za pospeševanje celostnega človeškega razvoja.

Andreja Červek - Vatikan

»Danes je tudi 'skupen dom', kar je naš planet, treba nujno popraviti in ga zavarovati za trajnostno prihodnost,« je izpostavil papež Frančišek med srečanjem z udeleženci dvodnevne mednarodne konference, ki je potekala na temo Rešiti naš skupen dom in prihodnost življenja na zemlji. V zadnjih desetletjih je znanstvena skupnost pripravila vedno bolj dodelane ocene. »Ritem porabe, zapravljanja in uničevanja okolja je do te mere presegel možnosti planeta, da lahko slog sedanjega življenja, če se ne umiri in ne postane bolj vzdržen, konča – kakor se občasno že dogaja v raznih predelih – le v katastrofi,« je zatrdil papež in opozoril, da obstaja realna nevarnost, da bomo prihodnjim generacijam zapustili razvaline, puščave in umazanijo.

Izrazil je željo, da bi se ta zaskrbljenost nad stanjem našega skupnega doma spremenila v organsko in konkretno delovanje celostne ekologije. Zmanjšanje posledic sedanjega neravnovesja je namreč odvisno od tega, kar počnemo sedaj. Človeštvo ima znanja in sredstva, da sodeluje za ta namen in odgovorno obdeluje in varuje Zemljo.

Odgovornost držav

Sveti oče je spomnil na različne pobude, na primer na vrh o podnebnih spremembah COP24, ki bo decembra letos potekal v Katovicah na Poljskem. Opredelil ga je kot temeljni kamen na poti, ki jo je zastavil Pariški sporazum leta 2015. »Vsi vemo,« je dejal, »da je treba storiti še veliko za izvedbo tega sporazuma. Vse vlade bi se morale potruditi in izpolniti v Parizu prevzete obveznosti, da bi se tako izognili najslabšim posledicam podnebne krize. Zmanjševanje toplogrednih plinov zahteva poštenost, pogum in odgovornost zlasti najmočnejših držav in tistih, ki najbolj onesnažujejo. Ne moremo si dovoliti, da bi izgubljali čas v tem procesu.«

Poleg držav pa so pozvani tudi drugi akterji. Lokalne oblasti, civilna družba, ekonomske in verske ustanove lahko pospešujejo kulturo in prakso celostne ekologije. Papež je izrazil željo, da bi dogodki, kot je na primer vrh o globalnem delovanju za podnebje, na programu od 12. do 14. septembra v San Franciscu, dali ustrezne odgovore, pri čemer je izpostavil pomembno podporo skupin pritiska s strani državljanov po vsem svetu.

Spremeniti finančno paradigmo

Tudi finančne institucije igrajo pomembno vlogo, bodisi na strani problema kot na strani rešitve. Po Frančiškovih besedah je nujno spremeniti finančno paradigmo, da bo usmerjena v pospeševanje celostnega človeškega razvoja. Mednarodne organizacije, kot sta na primer Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, lahko podpirajo učinkovite reforme za bolj vključujoči in trajnostni razvoj. »Upanje je, da finance spet postanejo sredstvo, namenjeno večji proizvodnji bogastva in razvoja ter tudi skrbi za okolje,« je dejal papež.

Vse te dejavnosti pa predpostavljajo spremembo na globlji ravni, kar pomeni spremembo src in zavesti. Pri tem pa imajo ključno vlogo verstva, še posebej krščanske Cerkve, je poudaril in spomnil na dan molitve za stvarstvo in z njim povezane pobude, ki so se začele znotraj pravoslavne Cerkve, sedaj pa se širijo v krščanskih skupnostih po vsem svetu.

Mladi in staroselska ljudstva

Ob koncu je papež Frančišek še izpostavil, da mora prizadevanje za naš skupen dom posebno mesto nameniti dvema skupinama oseb, ki sta v prvi vrsti pri izzivu celostne ekologije. To so mladi in staroselska ljudstva, predvsem na območju Amazonije, katerima bosta namenjeni tudi naslednji dve sinodi.

Po eni strani mladi »terjajo spremembe. Sprašujejo se, kako je mogoče graditi boljšo prihodnost, ne da bi mislili na okoljsko krizo in trpljenje izključenih«. Mladi so tisti, ki se bodo morali spoprijeti s posledicami sedanje okoljske in podnebne krize. Zato medgeneracijska solidarnost ni »izbirna drža, temveč temeljno vprašanje pravičnosti, saj zemlja, ki smo jo prejeli, pripada tudi tistim, ki bodo prišli«.

Po drugi strani pa je treba biti pozorni na prvotne, staroselske skupnosti in na njihovo kulturno izročilo. Žalostno je videti razlaščeno zemljo staroselskih ljudstev in poteptano njihovo kulturo s strani roparske drže in novih oblik kolonializma, kako se vanje vnaša kultura odmetavanja in potrošništva. »Zanje namreč zemlja ni ekonomska dobrina, temveč dar Boga in prednikov, ki v njej počivajo, sveti prostor, s katerim sodelujejo pri ohranjanju in utrjevanju identitete in svojih vrednot. Koliko se lahko naučimo od njih!« je poudaril papež. »Življenja staroselskih ljudstev so živi spomin na poslanstvo, ki nam ga je zaupal Bog, to je zaščita našega skupnega doma.«

Krivica ni nepremagljiva

Izzivov je torej veliko, je sklenil svoj govor sveti oče in zbranim na avdienci izrazil hvaležnost za delo, ki ga namenjajo skrbi za stvarstvo in za boljšo prihodnost naših otrok in vnukov: »Včasih se lahko zdi zelo strma pot, saj je preveč posebnih koristi in ekonomski interes zlahka prevlada nad skupnim dobrim ter hkrati tako prikroji informacije, da prikrije polom njihovih projektov. A ljudje, ki so zmožni iti do skrajnega propada, so se sposobni tudi pobrati, se spet okleniti dobrega in poboljšati. Lepo prosim, nadaljujte z delom za korenito spremembo, ki jo zahtevajo sedanje okoliščine. Krivica ni nepremagljiva!«

Zvočni posnetek
06 julij 2018, 11:30