Išči

Vatican News
 (� Vatican Media)

Jutranja homilija: Hvaležnost in opravičilo vsem, ki nas spremljajo na poti

Med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek povabil, naj se spomnimo tistih, ki nas vsak dan spremljajo v našem življenju; prisotnosti, ki postanejo družine in katerim se je dobro zahvaliti in se opravičiti zaradi naših pomanjkljivosti.

Andreja Červek – Vatikan

Toplina Doma sv. Marte, »razširjene družine«, kakor jo opiše papež, ki je sestavljena iz oseb, ki nas spremljajo na življenjski poti, ki tukaj vsak dan predano in skrbno delajo, ki pomagajo, če kdo zboli, ki so žalostne, če kdo odhaja. Obrazi, nasmehi, pozdravi: semena, ki se trosijo v srca vseh. Papež Frančišek je pri homiliji med današnjo jutranjo mašo spomnil na Patricijo, ki je zaposlena v Domu sv. Marte in odhaja v pokoj. V ospredje je postavil spomin, zahvalo in tudi opravičilo tistim, ki nas spremljajo na naši poti.

Gospod nas želi v družbi

Papeževa homilija je pripovedovala o vsakdanjosti v Domu sv. Marte. Frančišek se je želel zaustaviti pri družini, ne samo pri očetu, mami, bratih in sestrah, tetah in stricih, starih starših, ampak pri »razširjeni družini tistih, ki nas določen čas spremljajo na naši poti«. Kot je dodal, Patricija po štiridesetih letih odhaja v pokoj, in tako izpostavil navzočnost družine.

»To bo dobro za vse nas, ki prebivamo tukaj, da razmislimo o tej družini, ki nas spremlja; in za vse vas, ki ne prebivate tukaj, pomisliti na mnoge ljudi, ki vas spremljajo na življenjski poti: sosedje, prijatelji, sodelavci, sošolci … Nismo sami. Gospod nas želi kot ljudstvo, želi nas v družbi; ne želi nas kot egoiste: egoizem je greh.«

Hvaležni za osebe na naši poti

Sveti oče je spomnil na velikodušnost mnogih sodelavk, ki so skrbele za nekoga, ki je zbolel. Za vsakim imenom je navzočnost, zgodba, krajše bivanje, ki je pustilo znamenje. Vsa ta domačnost je v papeževem srcu našla prostor. »Mislim na Luiso, mislim na Cristino,« je zatrdil papež Frančišek, »na babico te hiše, sestro Marijo, ki je prišla sem delat kot zelo mlada in se je odločila za posvečeno življenje«. Papež je spomnil tudi na tiste, ki jih več ni, na »Miriam, ki je odšla z otrokom; Elviro, ki je bila vse do konca zgled boja za življenje«. In tudi drugi, ki so odšli v pokoj ali delat kam drugam. Navzočnosti, ki so storile veliko dobrega in ki jih je včasih težko pustiti oditi.

»Danes bo dobro za nas, za vse nas, da pomislimo na ljudi, ki so nas spremljali na življenjski poti, s hvaležnostjo in tudi z dejanjem hvaležnosti Bogu. Hvala, Gospod, da nas nisi pustil samih. Res je, vedno so problemi, in kjer so ljudje, tam so tudi govorice, tudi tukaj. Moli se in se opravlja, oboje. In včasih se tudi greši proti ljubezni.«

En velik hvala!

Grešiti, izgubiti potrpljenje, a se zatem opravičiti. Tako se dela v družini. »Želel bi se zahvaliti za potrpežljivost osebam, ki nas spremljajo, in se opravičiti za naše pomanjkljivosti,« je dejal papež Frančišek.

»Danes je dan, da se vsak med nami iz srca zahvali in opraviči osebam, ki nas spremljajo v življenju, del poti v življenju ali vse življenje … In to Patricijino slovo bi želel izkoristiti, da se skupaj z vami spomnim, zahvalim in tudi opravičim osebam, ki nas spremljajo. Vsak naj to stori z osebami, ki ga običajno spremljajo. In tistim, ki delajo tukaj v domu, en velik, velik, velik hvala. In tudi vam, Patricija, ki začnete ta drugi del življenja, drugih štirideset let!«

Audio
Petek, 14. februar 2020, 11:58
Preberite vse >