Išči

Vatican News
 (Vatican Media)

Jutranja homilija: »Gospod, če hočeš, moreš. Če hočeš, moreš.«

Papež Frančišek je med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, izpostavil, da nam je Gospod blizu. Njegovo sočutje bo vzelo nase naše probleme, naše grehe, naše notranje bolezni. Spodbudil je, naj nam postane navada ponavljati večkrat na dan preprosto molitev: »Gospod, če hočeš, moreš.«

Andreja Červek – Vatikan

Homilijo med sveto mašo v Domu sv. Marte je papež oprl na današnji odlomek iz evangelija po Marku (Mr 1,40-45), kjer beremo o gobavcu, ki ga Jezus ozdravi. »Gospod, če ti hočeš, moreš.« Gre za preprosto molitev, za dejanje zaupanja, in istočasno gre za dejanski izziv. Molitev, ki jo gobavec nameni Jezusu, po papeževih besedah prihaja iz globine njegovega srca in obenem pripoveduje o Gospodovem načinu delovanja, ki je v znamenju sočutja, »čutenja [trpljenja] z nami in za nas«, kar je »vzeti nase trpljenje nekoga drugega«, da bi ga olajšal v imenu Očetove ljubezni. Pri tem je pozval, naj zremo sočutje Jezusa, ki je prišel, da bi dal življenje za nas grešnike.

Jezusovo sočutje

Zgodba gobavca, ki Jezusa prosi za ozdravitev, je preprosta. Tisti »če hočeš« vsebuje molitev, ki »priteguje Božjo pozornost«, in vsebuje rešitev. »Je izziv, a je tudi dejanje zaupanja. Jaz vem, da On more in zato se Nanj zanesem.« A zakaj je ta človek v sebi začutil, da izreče to molitev? Ker je videl, kako je Jezus deloval. Ta mož je videl Jezusovo sočutje. Sočutje, ne kazen, je »refren v evangeliju«, in ima obraze vdove iz Naima, dobrega Samarijana, očeta od izgubljenega sina.

»Sočutje so-vpleta, prihaja iz srca in te vplete in te vodi, da nekaj storiš. Sočutje je čutiti z, vzeti trpljenje drugega nase, da bi ga odstranilo, ga ozdravilo. To je bilo Jezusovo poslanstvo. Jezus ni prišel, da bi pridigal Postavo, in zatem odšel. Jezus je prišel v sočutju, da bi trpel z nami in za nas in dal svoje življenje. Tako zelo velika je Jezusova ljubezen, da ga je sočutje vodilo vse do križa, da je dal življenje.«

Velikokrat na dan: 'Če hočeš, moreš.'

Papež Frančišek je povabil, naj si ponovimo ta kratki stavek: »Zasmilil se mu je.« Jezus namreč zmore vstopiti v bolečino, v probleme drugih, kajti ravno zaradi tega je prišel. Ne da bi si umil roke in imel tri, štiri pridige, potem pa bi odšel. Vedno je ob nas.


»'Gospod, če ti hočeš, me moreš ozdraviti. Če ti hočeš, mi lahko odpustiš. Če ti hočeš, mi lahko pomagaš.' Ali če želite nekoliko daljše: 'Gospod, grešnik sem, usmili se me, bodi sočuten z mano.' Preprosta molitev, ki se lahko izreče velikokrat na dan. 'Gospod, jaz, grešnik, te prosim: Usmili se me.' Velikokrat na dan, iz notranjosti srca, ne da bi povedali na glas. 'Gospod, če hočeš, moreš; če hočeš, moreš. Usmili se me.' To ponavljati.«

Gospod se nas ne sramuje, je ob nas

Gobavcu je z njegovo preprosto in čudodelno molitvijo uspelo prejeti ozdravitev, zahvaljujoč sočutju Jezusa, ki nas ljubi tudi v grehu.

»On se nas ne sramuje. 'Oh, jaz sem grešnik, kako naj to povem …' Bolje tako! Kajti On je prišel ravno za nas grešnike in večji grešnik si, bliže ti je Gospod, kajti prišel je zate, največjega grešnika, zame, največjega grešnika, za vse nas. Naj nam postane navada ponavljati to molitev, vedno: 'Gospod, če hočeš, moreš. Če hočeš, moreš.' Z zaupanjem, da nam je Gospod blizu in da bo njegovo sočutje vzelo nase naše probleme, naše grehe, naše notranje bolezni, vse.«

Audio
Četrtek, 16. januar 2020, 12:03
Preberite vse >