Homilija: Božja beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
Andreja Červek – Vatikan
Odpreti srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne, je spodbudil sveti oče med jutranjo homilijo v Domu sv. Marte. Povabil je, naj pozorno poslušamo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Papež je izhajal iz današnjega berila iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.
Dan za srečanje z Gospodom
Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. »Lepa stvar,« je dodal papež Frančišek in izpostavil, kako smo »mi navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni«, medtem ko je ljudstvo »pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo«. »Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo.«
»Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: 'Ta dan je posvečen Gospodu.' Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. 'Ta dan je posvečen Gospodu.'.«
Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. »Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja,« je izpostavil papež.
»Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: 'Pojdite in praznujte.' In jim da lepe napotke za praznovanje. 'Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič', torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! 'Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.'.«
Božja beseda daje veselje. To je naša moč
Papež Frančišek je poudaril, da torej v žalosti ni naše moči: »Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč.«
Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, »ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi«, ko mislimo: »Pa saj to so sanje.« In: »Ne morem verjeti vsej tej lepoti.« Papež Frančišek je homilijo sklenil z besedami, »naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja«. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.
