Papež Pij XI. in manjkajoči posnetek odprtja Radia Vatikan
Vatican News
Pri iskanju odgovora na to vprašanje je imel poglavitno vlogo raziskovalni center CAST (za Katolištvo in avdiovizualne študije) na Mednarodni telematski univerzi UniNettuno v sodelovanju s Fundacijo MAC (Avdiovizualni spomini katolištva). S preučevanjem virov, gradiva filmskih knjižnic ter posebej Vatikanskega apostolskega arhiva so prišli do zaključka, da je bil prav papež Pij XI. tisti, ki je drugim filmskim družbam, predvsem Paramountu, prepovedal snemanje, saj Inštitut Luce, ki mu je zaupal, tedaj še ni prešel na zvok.
Na simpoziju je bila predstavljena rekonstrukcija zgodovinskega konteksta, v katerem je dozorela odločitev, da dogodka ne bodo snemali. Letos obhajamo tudi tri pomembne obletnice: 150-letnico rojstva Guglielma Marconija, ki mu je papež Pij XI. zaupal zasnovo in izvedbo Radia Vatikan, 100-letnico radia v Italiji ter 100-letnico od nastanka Inštituta Luce.
Viganò: avdiovizualni viri se ne smejo porazgubiti
Kot je poudaril msgr. Dario Edoardo Viganò, podkancler Papeške akademije znanosti in Papeške akademije družbenih znanosti ter predsednik Fundacije MAC, je simpozij predstavljal nadaljnji odgovor na poziv svetega očeta: da se avdiovizualni viri, ki so tako kot tradicionalni papirnati viri dragocena podlaga za rekonstrukcijo zgodovine, v tem primeru zlasti zgodovine praks katolištva znotraj kulture, ne bi porazgubili. Msgr. Viganò je s pomočjo fotografij, ki so edini vir o odprtju papeževega radia v Vatikanskih vrtovih, rekonstruiral omenjeni dogodek 12. februarja 1931. V arhivu Inštituta Luce obstaja samo en kasnejši posnetek, na katerem je mogoče videti mikrofon, ki ga je papež Pij XI. uporabil med svojim govorom ob odprtju Radia Vatikan. Nekaj let pred tem, leta 1929, je sveti oče odobril dokumentarni film o podpisu Lateranskih sporazumov. Posnel ga je Inštitut Luce in ga s pomočjo 4000 izvodov distribuiral po vsem svetu.
Varovanje tradicije in odprtost za tehnologijo
Papež Pij XI. je dal jasno navodilo: prepovedano je bilo kakršno koli snemanje bogoslužij, ki jim je predsedoval. Šele leta 1933 je privolil v film o novi kratkovalovni radijski postaji, ki je povezovala Vatikan in Castel Gandolfo. Na posnetku je papež skupaj z Guglielmom Marconijem. Na vprašanje, zakaj si je Pij XI. premislil, je msgr. Viganò odgovoril, da je odločitev povezana z njegovo vizijo kulturne politike. Sporočilo je bilo naslednje: pokazati, da papeštvo, ki varuje izročilo, nikakor ne nasprotuje tehnološkim inovacijam. Poleg tega je bil Radio Vatikan vključen v načrt ponovnega pokristjanjenja družbe, saj je postal sredstvo, ki lahko širi jezik Rima ter ustvarja kanal bližine med Svetim sedežem in verniki ter tako omogoča, da se sliši papežev glas.
Prvi film Iubilaeum
Zgodovinsko rekonstrukcijo je vodil Gianluca della Maggiore, profesor na Mednarodni telematski univerzi UniNettuno. Poudaril je, da vsa ta dokumentacija »omogoča filološko rekonstrukcijo dogodkov, ki odkriva nove vidike in daje globino zgodbam, za katere se je zdelo, da so že znane, vendar pa je izkazalo, da so znanilci nečesa novega«. Della Maggiore je prav tako spomnil, da je leta 1933, v času izrednega jubileja odrešenja, ob sodelovanju Inštituta Luce začel delovati prvi vatikanski filmski produkcijski center ter nastal prvi uradni film Svetega sedeža o jubileju z naslovom Iubilaeum. Žal se je ta film izgubil, vendar pa gre za prvo lastno produkcijo Vatikana za jubilej v splošnem«.
Pupi Avati: radio, ki se prepleta z življenjem
Na simpoziju je bil navzoč tudi režiser Pupi Avati, ki je radiu in njegovemu nastanku posvetil svoj dokumentarni film »Rojen 6. oktobra«: na ta dan se je leta 1924 namreč začelo radijsko oddajanje. Avati je ob spominu na pomen radia v njegovem življenju, predvsem na to, kako zelo je spodbujal njegovo domišljijo, povedal anekdoto, ki je bila lepa in tragična hkrati, vendar kaže na pomembnost določenih trenutkov. Spomnil se je, da se je njegova soseda, ki ni imela radia, preveč nagnila skozi okno, da bi slišala radio gospe, ki je živela v sosednjem stanovanju. Zelo si je želela prvič slišati papežev glas, vendar jo je žal to stalo življenja.
