Išči

Karel Acutis bo razglašen za svetnika Karel Acutis bo razglašen za svetnika 

Karel Acutis bo razglašen za svetnika. Potrjen čudež na njegovo priprošnjo

Sveti oče je v četrtek, 23. maja 2024, v avdienco sprejel kardinala Marcella Semerara, prefekta Dikasterija za zadeve svetnikov, in odobril izdajo novih dekretov. Za svetnika bosta razglašena Karel Acutis in Jožef Allamano, ustanovitelj skupnosti Marije Tolažnice, ter skupina frančiškanov, ki so leta 1860 umrli mučeniške smrti v Damasku. Cerkev pa bo dobila tudi nove blažene. To so redovnik Giovanni Merlini, duhovnik Stanislav Kostka Streich in laikinja Marija Magdalena Bodi.

Vatican News

Karel. Nikoli »fotokopija«

Karel Acutis se je rodil italijanskim staršem 3. maja 1991 v Londonu, umrl pa 12. oktobra 2006 v Monzi zaradi levkemije. Njegova življenjska zgodba je navdih za mnoge. Poleg tega, da je bil računalniško izredno nadarjen, je imel veliko srce in je vsem pomagal po svojih močeh: od vrstnikov pa vse do brezdomcev, s katerimi je preživel precej svojega časa. Znana je njegova spletna stran o evharističnih čudežih po vsem svetu, preko katere je želel drugim povedati o veselju nad konkretnim srečanjem z Jezusom. Dejal je, da je evharistija njegova »avtocesta v nebesa«, večkrat pa je ponavljal besede »Vsi se rodijo kot originali, vendar pa mnogi umrejo kot fotokopije«. Po njegovih besedah je »žalost pogled, usmerjen vase, medtem ko je sreča pogled, usmerjen k Bogu.« Za blaženega je bil razglašen 10. oktobra 2020 v Assisiju, kamor je večkrat poromal, tja pa so prenesli tudi njegove posmrtne ostanke.

Čudež na Karlovo priprošnjo

Assisi pa je tudi kraj, povezan s čudežem, ki se je zgodil na Karlovo priprošnjo. Med mnogimi romarji, ki so molili na njegovem grobu 8. julija 2022, je bila tudi Liliana iz Kostarike. Tam je pustila pismo z opisom svoje prošnje: šest dni pred tem, 2. julija, je njena hči Valeria v Firencah, kjer je študirala, padla s kolesa in utrpela hude poškodbe glave. Zdravniki so morali opraviti kraniotomijo in odstraniti desno zatilnico, da bi zmanjšali pritisk na možgane, vendar pa so rekli, da skoraj ni možnosti, da bi preživela.
Lilianina tajnica je takoj po nesreči začela moliti k blaženemu Karlu Acutisu, Liliana pa je 8. julija poromala na njegov grob v Assisi. Istega dne so jo iz bolnišnice obvestili, da je Valeria začela samostojno dihati. Naslednji dan se je začela premikati, delno se ji je povrnil govor. 18. julija je računalniška tomografija pokazala, da je krvavitev izginila, 11. avgusta pa so dekle premestili na oddelek za rehabilitacijo. Po enem tednu je bilo jasno, da bo kmalu popolnoma okrevala in 2. septembra sta Valeria in Liliana poromali v Assisi, da bi se zahvalili za uslišanje.

Jožef Allamano
Jožef Allamano

V amazonskem gozdu čudež na priprošnjo Jožefa Allamana

Poleg Karlovega je papež priznal tudi čudež na priprošnjo Jožefa Allamana, ustanovitelja skupnosti Marije Tolažnice, ki je živel med letoma 1851 in 1926 v Italiji. Nanaša se na ozdravljenje brazilskega staroselca Sorina Yanomamija, ki ga je 7. februarja 1996 v amazonskem gozdu napadel jaguar. Zaradi udarca se mu je odprl del lobanje in je ostal brez ustrezne oskrbe osem ur, dokler ga letalo ni prepeljalo v bolnišnico v mesto Boa Vista, kjer so ga operirali. Na oddelku za intenzivno nego so bili poleg njega žena in šest redovnic skupnosti Marije Tolažnice, ter duhovnik in brat iste kongregacije. Vsi so molili k blaženemu Allamanu in pod Sorinovo vzglavje položili njegovo relikvijo. Isti dan se je začela devetdnevnica k blaženemu in redovnice so jo molile k svojemu ustanovitelju v prošnji za Sorinovo ozdravitev. Sorino se je deset dni po operaciji zbudil brez vsakršnih nevroloških težav. 4. marca so ga premestili v rehabilitacijski center, 8. maja pa se je popolnoma zdrav vrnil v svojo vas in nadaljeval s svojim običajnim življenjem.

Mučenci iz Damaska
Mučenci iz Damaska

Mučenci iz Damaska

Sveti oče je nadalje odobril kanonizacijo blaženega Emanuela Ruiza in sedmih tovarišev iz reda frančiškanov ter laikov Francesca, Abdela Mootija in Raffaela Massabkija, ki so bili 9. in 10. julija leta 1860 umorjeni iz sovraštva do vere. Ponoči so pripadniki druzijske milice iz Libanona napadli Damask, njihova glavna tarča je bila krščanska skupnost, zlasti frančiškanski samostan in cerkev svetega Pavla. Umorjenih je bilo osem frančiškanov, sedem Špancev in en Avstrijec, ter trije maronitski kristjani, ki so bili v tistem času v samostanu.

Giovanni Merlini
Giovanni Merlini

Čudež na priprošnjo Giovannija Merlinija

Med dekreti, ki jih je 23. maja odobril sveti oče, je še eden, ki se nanaša na čudežno ozdravitev in je privedla do beatifikacije Giovannija Merlinija, generalnega moderatorja misijonarjev predragocene Krvi. Rodil se je 28. avgusta 1795 v Spoletu (Italija), umrl pa 12. januarja 1873 v Rimu. Čudež je povezan s Ciriacom Cefalom, leta 1946 rojenim moškim iz Beneventa, ki je bil septembra in oktobra leta 2013 hospitaliziran zaradi angiodisplazije, vaskularne malformacije črevesja. Klinična slika se je slabšala, hospitalizacije in transfuzije krvi niso imele učinka. Ko so ga 10. januarja 2015 ponovno sprejeli v bolnišnico, je bil v kritičnem stanju. Nečakinja, ki je obiskovala župnijo svete Ane v Beneventu, ki jo vodijo misijonarji predragocene Krvi, je z družino začela moliti k častitljivemu Božjemu služabniku Giovanniju Merliniju. Njegovo podobico z relikvijo so položili na bolnikovo posteljo in 16. januarja je prišlo do nenadnega in nerazložljivega izboljšanja zdravja, ki je vodilo do hitrega, popolnega in trajnega okrevanja, ki ga ni mogoče znanstveno razložiti.

Stanislav Kostka Streich
Stanislav Kostka Streich

Mučeništvi in junaške kreposti

Papež Frančišek je odobril izdajo dekretov, ki potrjujeta dve mučeništvi. V prvem primeru gre za poljskega škofijskega duhovnika Stanislava Kostko Streicha, ki je živel med letoma 1902 in 1938, v drugem pa za 24-letno madžarsko laikinjo Marijo Magdaleno Bodi (1921-1945). Oba sta bila umorjena v času komunizma.

Junaške kreposti pa so bile priznane naslednjim Božjim služabnikom: kapucinu Guglielmu Gattianiju iz Italije (1914-199), laiku Ismaelu Molineru Novillu iz Španije (1917-1938) in laiku Enricu Mediju (1911-1974) prav tako iz Italije.

Prisluhni prispevku
Petek, 24. maj 2024, 13:36