V Rimu poteka simpozij z naslovom »Skupnostna razsežnost svetosti«

Vatican News

Cerkev kot kraj, kjer cveti svetost

Kardinal Semeraro je uvodoma pojasnil, da je novost tematike, ki jo tokrat obravnavajo na simpoziju v povezavi s svetostjo, razsežnost skupnosti. Kadar govorimo o svetnikih, navadno gledamo posameznika, eno osebo: njene lastnosti, karizmo, čudeže itd. »Tokrat želimo gledati na Cerkev kot na kraj, kjer cveti svetost. Srednjeveški avtor Fulgencij iz Ruspe je dejal, da smo v Cerkvi vsi med seboj povezani in če se ločimo od drugega, nismo nič. To velja tudi za svetost. V tem lahko vidimo na nek način tudi sad sinode. Besedo sinoda sicer navadno prevajamo kot hoditi skupaj, vendar pa mi je osebno bolj všeč prevod priti skupaj, biti skupaj na istem pragu, da bi se ponovno srečali. V prvi vrsti okoli mize, saj je sinodalnost svatovska stvarnost: to je namreč prvi pomen besede sinodalnost. Tako je sinodalnost Cerkve tudi izraz za zaročno zvezo med Kristusom in Cerkvijo.«

Družina, privilegiran prostor za rast v svetosti

Prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov je zatem poudaril, da je družina privilegiran prostor za rast v svetosti. Ob tem je spomnil na nedavno beatifikacijo poljske družine Ulma. Prepričan je, da lahko vidimo, kako je v tej družini milost zakona resnično delovala. Ohranjeno je njihovo Sveto pismo, v katerega so zapisovali, opombe so na primer tudi ob priliki o usmiljenem Samarijanu. Kardinal Semeraro je nato omenil prijetno presenečenje, ki ga je doživel v Španiji, ko je obiskal dom svetega Janeza iz Avile, cerkvenega učitelja: videl je podobe svetnikov: Ignacija Lojolskega, Frančiška Borgia in še nekaterih drugih, bilo jih je sedem ali osem. Vsi so bili prijatelji. Po njegovih besedah svetost ustvarja prijateljstvo.

Svetost še vedno navdušuje

Ob koncu je izpostavil tudi zgled blaženega Carla Acutisa in povedal, da na Dikasteriju prejeli dokumentacijo za primer čudeža na njegovo priprošnjo. »Tudi to so mladi obrazi, ki privlačijo. Svetost še vedno navdušuje. Svetnike vedno srečujemo. Sveta Terezija Deteta Jezusa je nekaj dni pred smrtjo dejala: Prepričana sem, da bomo v nebesih videli veliko ljudi, ki so nam pomagali biti dobri kristjani.«

De Mendonça: svetost ni statična moralna popolnost

Kardinal Tolentino De Mendonça pa se je v svojem govoru ob odprtju simpozija zaustavil ob 19. poglavju Tretje Mojzesove knjige, posebej ob 2. vrstici: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet«, pri čemer je poudaril univerzalni značaj svetosti. Poleg tega je dejal, da se svetost kaže v etičnem vedenju, vendar pa ne zadošča in je ni mogoče omejiti na izključno »obredno« raven. Svetost po njegovih besedah ni statična moralna popolnost, ampak svobodna dinamika odnosa. Ne pomeni samo »biti dobri«, ampak je povezana s celostnim odzivom na Božji klic k svetosti.

Povabilo k svetosti namenjeno vsem

»Bog nam predlaga svetost, da bi mogli konkretno uresničiti to, kar Bog je. Svetost ni nekaj drugačnega od Božje narave. Je skrivnost Boga samega, ki jo deli z drugimi. Zelo lepo je na primer v Tretji Mojzesovi knjigi videti, da to povabilo k svetosti ni namenjeno samo duhovnikom, ampak vsej skupnosti: otrokom, odraslim, moškim, ženskam, ostarelim … Ne gre le za to, da bi sledili neki skrivnosti transcendence, ki jo s težavo v celoti razumemo. Je nekaj, kar poznamo: to je dobro, ki ga lahko storimo, tista konkretna zaveza z ljubeznijo, pravičnostjo, solidarnostjo in družbenim prijateljstvom, ki jo lahko uresničujemo v vsakdanjem življenju,« je pojasnil kardinal.