Tišina in poslušanje, da bi Sveti Duh lahko govoril
Andrea Tornielli, uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo
Papež Frančišek je spregovoril na začetku sinode o sinodalnosti in vztrajal pri razlikovanju med cerkvenim zasedanjem in političnim zborovanjem ter poudaril osrednje mesto poslušanja Svetega Duha. Sinoda, ki se je začela 4. oktobra, je posebna sinoda, podobna tisti iz leta 1986 o občestvu. Občestvo v Cerkvi in sinodalnost kot način življenja in izražanja tega občestva predstavljata temeljna vidika in nista povezana s specifičnimi temami.
Rimski škof je članom sinode tudi nakazal metodo, in sicer z zelo jasno prošnjo, ki jo je namenil tudi novinarjem, poklicanim, da poročajo o dogajanju v Vatikanu v tem mesecu oktobru.
Frančišek je pojasnil, da je na sinodi treba dati prednost poslušanju, predvsem poslušanju Svetega Duha. Poslušati, kaj imajo povedati drugi, poslušati, kaj imajo povedati tisti, ki so daleč od mene, in z njimi deliti njihove izkušnje. Za to je potrebna askeza. Potrebno je varovati zaščiten prostor, da posamezna stališča in protagonizmi ne bi prevladali nad simfonično harmonijo celote. Papež izrecno poziva k »določenemu postu od javne besede, da bi to varovali«. Prav tako poziva, naj se to nekako izrazi v tem, kar se objavlja. Frančišek je dodal: »Nekateri bodo rekli – in to tudi govorijo –, da se škofje bojijo, zato nočejo, da bi novinarji govorili ...« S tem opredeli držo in razločevanje, ki se v prvi vrsti zahtevata od članov sinode.
Ob koncu prvega dne zasedanja je bil objavljen pravilnik za te dni, ki določa, da je »vsak udeleženec zavezan k zaupnosti in molčečnosti tako glede svojih govorov kot glede govorov drugih udeležencev«.
Zaščititi ta varen prostor ne pomeni, da ne smemo vedeti, kaj se dogaja. Dejansko je to sinoda z največ neposrednimi prenosi v zgodovini: od meditacij med duhovnim odmikom do pozdravov, od uvodnih govorov do dnevnih brifingov o vsebini razprave. Škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, laiki in laikinje z vseh koncev sveta so zbrani v ozračju molitve in ne nasprotovanja ali polarizacije, da bi v naslednjih tednih skupaj poskušali razumeli poti, ki jih Duh kaže za evangeljsko oznanjevanje, sposobno doseči vse, in za Cerkev, ki je vedno bolj zvesta svojemu izvoru, za Cerkev z odprtimi vrati, ki je »očetovski dom, kjer je prostor za vsako osebo z njenim napornim življenjem«.
