Kardinal Parolin: Napad na Izrael je bil nehuman, zakonita obramba naj ne prizadene civilistov

ANDREA TORNIELLI – ROBERTO CETERA

»Sveti sedež je pripravljen na kakršno koli potrebno posredovanje, kakor vedno …« Kardinal Pietro Parolin, Državni tajnik je šest dni po terorističnem napadu na Izrael napad, do katerega je prišlo prejšnjo soboto, opredelil kot »nehumanega« in ponavlja poziv papeža Frančiška za osvoboditev vseh talcev iz rok Hamasa. Kardinal Parolin poziva k sorazmernosti v zakoniti Izraelski obrambi in izraža skrb za civilne žrtve bombardiranja  Gaze ter poudarja, da bo ne glede na to, kar se dogaja, za mir, ki bo v resnici pravičen, treba priti do rešitve dveh držav, »kar bi Palestincem in Izraelcem omogočilo, da drug ob drugem živijo mirno in varno.«

Eminenca, vsi spopadi so strašni. Kar pa smo izvedeli od zore pretekle sobote, kaže naraščanje krutosti, kakršne še nismo videli. Priče smo popolni izgubi človečnosti. Ali po vašem mnenju še obstaja dovolj prostora, da se izognemo najhujšemu?
Teroristični napad, ki ga je izvedel Hamas in druge milice preteklo soboto proti tisočem Izraelcev, ki so bili pred praznovanjem dneva Simchat Torah, ob koncu enotedenskega praznika Sukot, je nečloveški. Sveti sedež izraža popolno in odločno obsodbo. Poleg tega se bojimo za moške, ženske, otroke in starejše, ki so talci v Gazi. Izražamo bližino prizadetim družinam, ki so v veliki večini judovske, molimo zanje, za tiste, ki so še v šoku in za ranjene. Treba je povrniti razum, opustiti slepo logiko sovraštva in zavrniti nasilje kot rešitev. Kdor je napaden, ima pravico, da se brani, vendar mora tudi zakonita obramba spoštovati merilo sorazmernosti. Ne vem, kakšen prostor dialoga bi mogel biti med Izraelom in milico Hamas, a če bi obstajal in upajmo, da obstaja, je vanj treba stopiti takoj in brez odlašanja. In to zato, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi, kot se dogaja v Gazi, kjer je veliko nedolžnih žrtev zaradi napadov Izraelske vojske.

Papež Frančišek poudarja, da se mir gradi na pravičnosti. Ni miru, ki ne bi bil pravičen. S kakšnimi pojmi se danes izraža ta zahteva po pravičnosti za obe sprti strani?
Mir lahko temelji samo na pravičnosti. Latinci so radi rekli: »Opus iustitiae pax«, med ljudmi ne more biti miru brez pravičnosti. Meni se zdi, da bi bila največja možna pravičnost v Sveti deželi rešitev dveh držav, kar bi omogočilo Palestincem in Izraelcem, da bi živeli drug ob drugem, v miru in varnosti ter tako izpolnjevali težnje večine med njimi. Ta rešitev, ki jo predvideva mednarodna skupnost, se v zadnjem času nekaterim tako na eni kot na drugi strani ni zdela več uresničljiva. Za druge sploh nikoli ni bila. Sveti sedež je prepričan o nasprotnem in jo še naprej podpira. Zdaj pa, kaj je pravično? Pravično je, da so talci takoj vrnjeni, tudi tisti, ki jih Hamas zadržuje iz prejšnjih konfliktov. V tem smislu na vso moč ponavljam močan poziv, ki ga je v teh dneh izrazil in ponovil sveti oče Frančišek. Pravično je, da Izrael v zakoniti obrambi ne spravlja v nevarnost palestinskih civilistov, ki živijo v Gazi. Pravično je, dejal bi nujno, da se v tem spopadu – kot v vsakem drugem – humanitarno pravo v celoti spoštuje.

Papež Frančišek je na koncu avdience preteklo sredo izrekel poziv za osvoboditev talcev in prosil, naj prizanašajo življenjem nedolžnih. Ali vidite prostor za diplomatsko pobudo Svetega sedeža, podobno kot je bilo storjeno za konflikt med Rusijo in Ukrajino?
Da, osvoboditev izraelskih talcev in zaščita življenj nedolžnih v Gazi sta v srčiki problema, ki ga je ustvaril Hamasov napad in odgovor izraelske vojske. Sta v središču skrbi vseh nas, papeža in celotne mednarodne skupnosti. Sveti sedež je pripravljen na kakršno koli potrebno posredovanje, kakor vedno. Medtem skuša govoriti z instancami, katerih kanali so že odprti. Vsako posredovanje za prekinitev spopada pa mora kljub temu upoštevati celo vrsto elementov, zaradi katerih je vprašanje zelo zapleteno in razčlenjeno, kot je vprašanje izraelskih naselbin, varnosti in zaplet mesta Jeruzalema. Rešitev je moč najti v neposrednem dialogu med Palestinci in Izraelci, ki ga je spodbujala in podpirala mednarodna skupnost, čeprav bo sedaj vse veliko težje.

V dveh nedavnih intervjujih, ki sta ju za L'Osservatore Romano dala palestinski predsednik Mahmud Abbas in izraelski predsednik Isaac Herzog, sta oba izrazila naklonjenost stalnim besedam miru, ki prihajajo iz krščanske manjšine v Sveti deželi, ki je »sol« te dežele. Vendar kristjane stiska konflikt in trpijo. Skrb zbuja položaj majhne krščanske skupnosti v Gazi, ki je v nevarnosti, da izgine. Kako lahko sedaj konkretno pomagamo kristjanom v Sveti deželi?
Najprej z molitvijo ter duhovno in materialno bližino. Te moje besede so namenjene ponovni potrditvi ljubeče bližine papeža in Svetega sedeža. Kristjani so bistveni deli dežele, v kateri je bil Jezus rojen, kjer je živel, umrl in vstal. Nihče si ne more predstavljati ne Palestine in ne Izraela brez krščanske navzočnosti, ki je tam že od začetka in bo tam vedno. Res je, sedaj majhna katoliška skupnost v Gazi – približno 150 družin – hudo trpi. In ko en ud trpi, trpi celotna Cerkev, vsi torej trpimo. Vemo, da so se zbrali v župniji. Župnik se ni mogel vrniti in ostaja v Betlehemu. Vse miruje, ohromljeno, kot v primežu strahu in jeze. Molimo za Izraelce, molimo za Palestince, molimo za kristjane, jude in muslimane: »Prosite za mir v Jeruzalemu … Zaradi svojih bratov in prijateljev bom vendar dejal: 'Mir naj vlada v tebi! Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal blaginjo zate.'« (Ps 122).