Kard. Sandri škofom ukrajinskega grkokatoliška sinoda: Združeni v molitvi za mir
Andreja Červek – Vatikan
Božjo liturgijo v baziliki sv. Petra je vodil višji nadškof ukrajinske grkokatoliške Cerkve Svjatoslav Ševčuk ter tako skupaj z vsemi člani sinoda obeležil 400 let od mučeništva sv. Jozafata ter 60 let, odkar je 22. novembra 1963 Pavel VI. želel svetnikove posmrtne ostanke premestiti v vatikansko baziliko v bližino groba sv. Petra. To je bilo obdobje, ko se je na drugem vatikanskem koncilu govorilo o ekumenizmu.
Sv. Jozafat, katerega god se obhaja 12. novembra, je bil zagovornik enosti Cerkve in je v sporu med tistimi, ki so hoteli ostani združeni z Rimom, in tistimi, ki so hoteli ostati ločeni pravoslavni, kmalu stopil na stran tistih, ki je želela pridružitev Rimu. To njegovo delo za enost Cerkve je bil tudi razlog za njegovo mučeništvo.
Po vsaki nevihti ponovno zasije sonce
Ob koncu Božje liturgije je zbrane nagovoril kard. Leonardo Sandri, poddekan kardinalskega zbora in upokojeni prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve. Spomnil je na svojo povezanost z Ukrajino. Kot namestnik državnega tajnika je spremljal potovanje sv. Janeza Pavla II. v Ukrajino ter se v okviru priprav redno srečeval tudi z kardinalom Lubomyrjem Husarjem, takratnim višjim nadškofom ukrajinske grkokatoliške Cerkve. Spomnil je, da je Janez Pavel II. v Ukrajini za blažene razglasil 25 ukrajinskih grkokatoliških mučencev in se v gozdu Bykovnya na obrobju Kijeva poklonil žrtvam sovjetske represije.
Vsako od teh žrtev – je dejal – »je predstavljalo eno drevo: bili so sinovi in hčere ukrajinskega ljudstva«. »Šelestenje listov tistih dreves se je zdelo kot hvalnica svobodi in veselju za prihodnost Ukrajine. Prepričan sem, da ta melodija še danes odzvanja v srcih vaših ljudi, kljub krikom bolečine in žvižganju nabojev. Prepričani smo, da bo po vsaki nevihti ponovno zasijalo sonce.«
Spomnil je, da je Janez Pavel II. med svojim obiskom počastil grob kard. Slipyija in metropolita Sheptitskyja ter zatem »kot znamenje upanja« pozdravil družine duhovnikov nadeparhije.
Prošnja za mir in spreobrnjenje vseh, ki povzročajo zlo
Kard. Sandri se je kot prefekt vrnil v Ukrajino leta 2017 ter se podal vse do ozemlja konflikta, ki se je začel leta 2014 s priključitvijo Krima in samooklicanih republik Donbas in Luhansk. Prispel je do danes dobro poznanih mest Slovjansk, Kramatorsk in Harkov.
Spregovoril je tudi o romanju v marijansko svetišče v Zarvaniciji: »Temno noč so osvetljevale prižgane bakle, ki so jih od zgoraj posneli droni miru in pošiljali podobe miru, podobe ljudi na poti, ki pojejo, slavijo, kličejo. Danes se želimo vrniti k nogam Božje Matere Device, z isto vero in še globljo prošnjo za mir: prepričani smo, da bodo ognjene puščice naše molitve dosegle Božja nebesa v upanju, da bodo ranile srca tistih, ki z napadi in teptanjem delajo hudo, ter tako sprožile spreobrnjenje in prenehanje vsakega nasilja.«
Sklenil je z besedami Pavla VI., ki je 24. novembra 1973 pred relikvijami sv. Jozafata dejal, da je »bližina svetih posmrtnih ostankov mučenca enosti s slavnim Petrovim grobom v vatikanski baziliki prepričljiva in močna spodbuda«, ki obenem »tolaži neomajne misli upanja in zaupanja v prihodnost, ki je v Božjih rokah«.
Ševčuk: bližina v najbolj dramatičnih trenutkih naše zgodovine
Ob koncu Božje liturgije se je nadškof Svjatoslav Ševčuk zahvalil kard. Sandriju za njegovo »neutrudno služenje ukrajinski grkokatoliški Cerkvi in bližini ukrajinskemu ljudstvu v najbolj dramatičnih trenutkih naše zgodovine«.
