Kard. Parolin novima škofoma: Skrbita za ekumenski in medverski dialog
Alessandro Di Bussolo – Vatikan
Kardinal Parolin se je med homilijo navezal na prebrana berila ter novima škofoma naročil, naj bosta »stražarja, ki pozorno opazujeta znamenja časa« ter »graditelja sprave«, da bi Božji posinovljenci ostali v prijateljstvu z Gospodom in od njega pridobili milost«.
Škofa, ki prepoznavata znamenja časa
Nadalje je pojasnil, da bosta morala s tem, ko bosta postala del škofovskega zbora, prepoznavati znamenja časa »in razločevati, kaj je na obzorju dobro in lepo, ter kaj predstavlja nevarnost, ki bi lahko povzročila veliko škode in omajala življenje vernikov, če ne je bi prepoznali in ustavili. Vatikanski državni tajnik je dodal, da bosta nova škofa s spominjanjem na potrebe »zdravega krščanskega življenja« vsem krščenim pomagala, da bodo vedno »na prvo mesto postavljali ohranjanje prijateljstva z Gospodom«. Povabil ju je, naj bosta »graditelja sprave« in podeljujeta božje darove, odpuščanje, notranji mir, prisotnost Božjega Sina v evharistiji ter vzbujata ljubezen do Cerkve.
Nuncija, ki v države prinašata papežev glas
Kot nuncijema pa naj jima bo po besedah kardinala Parolina vedno »pri srcu papeževa misel in besede«, ki lahko s karizmo prejete resnice pripomorejo k napredovanju Cerkve »v zvestobi pristnemu izročilu, ki se ga ne sme razumeti kot pepel, ki ga je potrebno varovati, ampak kot ogenj, ki ga je potrebno gojiti«. Državnim oblastem pa bosta »pričevala o papeževi srčni skrbi za mir in skladen razvoj, ki ne ustvarja vedno večjih množic izključenih oseb, ki ostajajo na obrobju v revščini in brez zaščite, ali ki povečuje podnebna neravnovesja«.
V službi občestva in enotnosti, ki ni uniformnost
Vatikanski državni tajnik je nato spomnil, da je prisotnost nuncijev v službi »neprecenljivega dobrega občestva in edinosti, ki ne izniči legitimnih razlik, ampak jih usklajuje, prečiščuje in podpira«, tako da delne Cerkve od vesoljne Cerkve prejmejo potrebno pomoč in uživajo upravičeno avtonomijo v odnosu do civilnih oblasti. To je »velika lepota katoličanov«, ki kljub temu, da prihajajo iz različnih kultur, jezikov in izročil, najdejo »enost v temeljnih stvareh, v molitvi, v evharistiji, v nauku, ki je v službi vseh«. Gre za telo, ki je trdno združeno, vendar ne gre za »dolgočasno in utesnjujočo uniformnost«.
Slonokoščena obala in Kazahstan: večkulturnost, večverskost
V nadaljevanju homilije je kardinal Parolin z besedami Izjave o človeškem bratstvu (Abu Dhabi, februar 2019) poudaril, da »verstva nikoli ne spodbujajo vojne in ne prebujajo čustev sovraštva, nasprotovanja, ekstremizma«. Ob tem je dejal, da sta tako Slonokoščena obala kot Kazahstan državi, za kateri sta značilni izraziti večkulturnost in večverskost, tako da tam različne verske skupnosti živijo v medsebojnem spoštovanju in mirnem sožitju«. Če bodo vsi sledili njihovemu zgledu, se bo po kardinalovih besedah »odprlo novo poglavje v medsebojnih odnosih, kjer bo dovolj prostora za poglobljeno medsebojno poznavanje in večje sodelovanje, ki je najboljše zdravilo proti vsakršnemu ekstremizmu in fanatizmu«.
Msgr. Mauricio Rueda Beltz je ob koncu slovesnosti Gospoda prosil, naj mu pomaga ostati blizu »sužnjem današnjega časa« ter jim prinašati luč evangelija. Dosedanji podtajnik Oddelka za diplomatsko osebje Svetega sedeža se je rodil 8. januarja 1970 v Bogoti (Kolumbija). V duhovnika je bil posvečen 19. decembra 1996 in je končal študij kanonskega prava. V diplomatski službi Svetega sedeža je od julija 2004 služboval na papeških predstavništvih v Gvineji, Čilu, Združenih državah Amerike in Jordaniji. Nato je bil imenovan na mesto odgovornega za organizacijo apostolskih potovanj na Oddelku za splošne zadeve Državnega tajništva. Zatem je bil premeščen na apostolsko nunciaturo na Portugalskem, decembra 2020 pa je bil imenovan za podtajnika Oddelka za diplomatsko osebje Svetega sedeža.
Msgr. George Panamthundil pa se je v svojem govoru ob koncu škofovskega posvečenja najprej zahvalil Bogu in Devici Mariji, nato pa siro-malankarski Cerkvi, papežu Frančišku in državnemu tajništvu, vsem prisotnim nuncijem, sobratom škofom, posvečenim osebam in vernikom laikom. Nazadnje pa še svoji družini in prijateljem s Cipra ter iz držav, v katerih je služboval. Rodil se je 20. maja 1972 v Trivandrumu v Indiji, v duhovnika pa je bil posvečen 18. februarja 1998. Diplomiral je iz vzhodnega kanonskega prava, julija 2005 pa je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Deloval je na apostolski nunciaturi v Kostariki, Gvineji, Iraku, Avstriji, Izraelu, na apostolski delegaciji v Jeruzalemu in Palestini ter na papeškem predstavništvu na Cipru.
