Južni Sudan. Parolin: moč odpuščanja premaga strahove in ustvarja bratstvo
Paolo Ondarza – Vatikan
»Čas je, da obrnemo list,« da naredimo prostor za pravičnost in mir, je dejal kardinal Pietro Parolin v Rumbeku v Južnem Sudanu med mašo za spravo in mir. V Gospodu Jezusu, ki je po smrti na križu prišel med prestrašene učenci in jim rekel »Mir z vami«, se lahko vsak strah spremeni. Danes so te besede, je dejal kardinal, »namenjene nam«.
Skušnjava orožja in moč odpuščanja
Kardinal Parolin je zatrdil, da odsotnost pravičnosti in miru povzroča »strahove in občutek nemoči«. Ko prevlada strah, človek podleže skušnjavi, da »bolj zaupa v svoje orožje kot v moč odpuščanja«, da zaupa »bolj v svoja sredstva kot v preobrazbo, ki prihaja od vstalega Gospoda«; postane nesposoben, da bi se zavzemal za pravičnost in mir ter gradil bolj bratsko skupnost; okrepijo se vzroki za nesoglasja, kot so gospodarske neenakosti, in podleže se jezi, nezaupanju, ponosu in sebičnosti. »Strah lahko izhaja tudi iz nas samih, iz resničnosti greha, toda Kristus je pregnal greh, premagal strah in razodel popolno ljubezen,« je dejal kardinal Parolin in se obrnil na cerkveno skupnost, ki je »del človeške družbe in s seboj nosi iste težave in protislovja«.
Smo Cerkev v službi sprave
»Cerkev je Kristusova nevesta in ne humanitarna agencija ali podjetje,« je nadaljeval. »Del Cerkve smo zato, ker nas je Bog poklical in nam zaupal službo sprave.« Člani Cerkve namreč ne postanemo z zaposlitvijo kot v službi ali z dodelitvijo projektov na področju izobraževanja ali zdravstva. »Smo služabniki evangelija,« je dejal Parolin, »pripadamo drug drugemu zaradi naše krščanske vere, ne glede na naše poreklo ali plemensko pripadnost.«
Odpuščanje, ključ do pravičnosti in miru
Vsaka škoda, storjena posamezniku, bratu ali sestri, škoduje celotni družbi, je dejal in pozval k odpovedi nasilju kot načinu reševanja razhajanj. »Odpuščanje, ki ga je Kristus dosegel na križu, je ključ do pravičnosti in miru, nenasilje pa je edini način za premagovanje razlik v skupnosti.« Kardinal Parolin je spomnil na papežev obisk Južnega Sudana februarja letos in navedel njegove besede, da ko postanemo majhni in naredimo prostor svojemu bližnjemu, v katerem prepoznamo brata, postanemo veliki v Gospodovih očeh.
Krščanske družine in velikodušnost duhovnikov
Parolin je odločno pozval k opustitvi malikov osebne časti in prestiža, k preseganju razlik in delitev, ki jih narekuje pripadnost etničnim skupinam. Biti Cerkev ne pomeni le enkrat za vselej prejeti krst ali pasivno sodelovati pri kakšnem praznovanju. Poudaril je, da je treba pogosto prejemati zakramente evharistije in sprave, ceniti krščansko zavzemanje v zakonu ali posvečenem življenju: »Družina je prva šola družbe in versko življenje je ključno za poslanstvo Cerkve, ki je poklicana služiti in ne ukazovati.«
Pogum za mir
»Bodite pogumni,« je dejal državni tajnik. »Zdaj je čas za delo, vidim vaše navdušenje, vaš potencial in željo, da se vključite.« Evharistično obhajanje so popestrile tradicionalne pesmi in plesi.
Državljan Južnega Sudana
Ob prihodu na letališče v Rumbeku so kardinala Parolina pozdravili z aplavzom, prebivalci škofije pa so ga sprejeli z izrazi naklonjenosti in cvetličnimi venci. Kardinal je novinarjem izrazil veselje, da je ponovno v državi. »Postajam državljan Južnega Sudana. Vedno mi je v veselje biti tukaj,« je dejal in poudaril, da njegovo potovanje poteka v duhu ekumenskega obiska, ki ga je papež Frančišek februarja lani opravil skupaj s canterburyjskim nadškofom in moderatorjem Škotske prezbiterijanske cerkve, »da bi spodbudil, okrepil in pospešil proces sprave in miru v Južnem Sudanu«. Državni tajnik je nato spomnil, da je bil v torek, na dan Marijinega vnebovzetja, v Malakalu, kjer je »problem razseljenih oseb in beguncev zelo kritičen«. Nato je pojasnil, da je z veseljem sprejel povabilo škofa v Rumbeku, da obišče njegovo škofijo za »trenutek vere, molitve in občestva v Cerkvi«.
Parolin se je 14. avgusta ob prihodu v Džubo srečal z južnosudanskim predsednikom Salvo Kiirjem in mu posredoval papeževo sporočilo. Po navedbah lokalnih vladnih virov sta se pogovarjala o »številnih vprašanjih, povezanih z vzpostavljanjem miru in pripravami države na splošne volitve prihodnje leto«. Kardinal je povabil prebivalce Južnega Sudana, naj »sprejmejo duh miru in sprave ter tako gradijo harmonično družbo v državi«.
V ponedeljek popoldne je Parolin v katedrali svete Terezije v Džubi skupaj s Svetom cerkva Južnega Sudana, ki združuje katoliške, prezbiterijanske, binkoštne in episkopalne skupnosti, nato pa še z ekumensko mladino in otroki posadil nekaj dreves v znamenje miru, upanja in edinosti za prihodnje rodove. V Malakalu, kjer je – kot je dejal – osebno videl resnost problema beguncev, je kardinal molil za konec maščevanja. Dejal je, da zlo, nima zadnje besede. Pred obiskom Južnega Sudana se je Parolin od 11. do 13. avgusta mudil v Angoli.
