L’Osservatore di Strada (Opazovalec ulice) praznuje prvo obletnico
Za tokratno naslovnico mesečnika so izbrali stavek »Eno leto skupaj«. Časopis je sicer brezplačno na voljo na spletni strani časopisa L’Osservatore Romano, v tiskani obliki pa ga vsako prvo nedeljo v mescu prostovoljci delijo na Trgu svetega Petra. To se je prvič zgodilo 29. junija 2022, na slovesni praznik apostolov Petra in Pavla, kot je napovedal papež Frančišek po molitvi Angelovega češčenja. Po njegovih besedah gre za časopis, v katerem »zadnji postanejo protagonisti«.
Kot je zapisal Domenicantonio, je bilo preteklo leto »polno srečanj, zgodb in presenečenj«, ki so jih želeli zabeležiti na straneh časopisa »s fotografijami in osebnimi spomini v znamenju prijateljstva in solidarnosti«. Poleg tega doda, da ga vsako nedeljo, ko se zbere s prijatelji, ki delijo časopis, najbolj preseneti in prevzame, ko vidi, kako zelo je Opazovalec ulice pomemben za vsakega izmed njih: Andrea prihaja iz zavetišča Karitas na postaji Termini; Daniel je diplomiral in čez dan išče delo, zvečer pa se tudi on odpravi v zavetišče; pridružijo se jima tudi Fabrizio, Gemiliana, Corrado, Renato in mnogi drugi, kot je npr. Ciro, ki živi več kot 70 kilometrov izven Rima in vstane ob štirih zjutraj, da pravočasno pride na Trg sv. Petra s »svojim« časopisom. Zanje Opazovalec ulice ni samo sredstvo, s katerim lahko zberejo darove vernikov na bred vatikansko baziliko, ali prostor, kjer lahko izražajo svojo ustvarjalnost s pesmimi, premišljevanji ali pripovedmi. Zanje je predvsem »dom«, ki so ga sami pomagali zgraditi in kjer se ne čutijo več nevidne, ampak ima vsakdo s svojimi ranami in upi obraz in ime.
V preteklem letu se je pri pripravi časopisa prepletalo življenje številnih ljudi. Mnoge zgodbe so bile zapisane s pomočjo znanih ustvarjalcev, ki so dali glas tistim, ki ga sicer v družbi nimajo. Nekateri avtorji so uredništvu posredovali svoje spomine in pričevanja, med njimi sta tudi Sergio in Marco, ki pišeta iz zapora, z nekaterimi pa se občasno srečujejo v nastanitvenih centrih.
Okoli mesečnika se je po besedah njegovega koordinatorja oblikovala prava »družba ljudi, ki jih druži prijateljska vez v bratstvu. Vsi na isti ravni, vsi z enakim dostojanstvom, vsi enako spoštovani«. Predvsem pa so razumeli, »kako zelo zahtevna je beseda bratstvo. Ko srečamo neko osebo, ko poslušamo njeno zgodbo, ta oseba in ta zgodba postaneta del nas, sta nam pri srcu. Postanemo odgovorni drug za drugega. In prav odgovornost za bratstvo je dar in dolžnost, ki nam ju daje to prvo leto Opazovalca ulice«, sklene svoj zapis Piero Domenicantonio.
