Kard. Parolin: Škof dá življenje za čredo in ne beži pred volkovi

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kratek življenjepis

Gian Luca Perici se je rodil 17. septembra 1964, prihaja iz mesta Cittadella v bližini Padove. V duhovnika je bil posvečen 21. septembra 1991 ter bil inkardiniran v škofijo Velletri-Segni. Leta 1995 je na Papeškem ateneju sv. Anzelma v Rimu končal magistrski študij liturgike, leta 2001 pa doktorat iz kanonskega prava na Papeški univerzi svetega Tomaža Akvinskega v Rimu. Isto leto je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Bil je tajnik na apostolskih nunciaturah v Mehiki (2001-2002), na Haitiju (2002-2005), Malti (2005-2008), v Angoli (2008-2011) ter svetovalec na nunciaturah v Braziliji (2011-2015), na Švedskem (2015-2018), v Španiji (2018-2021) in na Portugalskem (2021-2023). Poleg italijanščine govori francosko, angleško, portugalsko in špansko.
Novega nuncija in njegove sorodnike je v nedeljo dopoldan v avdienco sprejel tudi papež Frančišek.

Homilija

Kardinal Parolin je v homiliji med škofovskim posvečenjem izhajal iz beril, izbranih ob tej priložnosti. Po njegovih besedah ta ne govorijo toliko »o temeljnih značilnostih, pristojnostih in dolžnostih škofa, ampak o nečem, kar je pred vsem in kar vse uokvirja. Predstavljajo nam delovanje Svetega Duha, ki posveti preroka Izaija in ga pošlje oznanjat blagovest, ter nas potopijo v Kristusovo dejavno ljubezen, v njegovo neizmerno ljubezen do izgubljenih, ogroženih in nezaščitenih ovc.«

Škof mora usmerjati pogled v Jezusovo Srce

»Jezusovo Srce sije z neskončno ljubeznijo. On je Dobri Pastir, ki je pripravljen dati življenje za ovce, ne bežati pred volkovi ter z dobroto in usmiljenjem gledati na svojo čredo, ki – čeprav včasih neposlušna in nepozorna – najde v tem Srcu dovolj prostora prav zato, ker potrebuje pozornost, zaščito in ljubečo skrb.« Po besedah vatikanskega državnega tajnika je škof poklican, »da svoj pogled usmerja v to Srce, ki sije in izžareva dejavno ljubezen; da usmerja vso svojo pozornost v ta vir usmiljenja, ki želi doseči vse, ki nikogar ne zavrača, ampak vsem ponuja veselo oznanilo resnične osvoboditve«.

Kazati, da je Kristusov jarem prijeten

Škof je prav tako poklican »kazati, da je Kristusov jarem prijeten, tako da z ramen ljudstva, ki mu je zaupano, odstrani žalostni jarem greha in s tem jarem življenja, ki ne izpolni v polnosti svoje poklicanosti. Je kot dober stražar, ki opazuje obzorje ter skupnost opozori na vsako bližajočo se nevarnost; v poslušanju Božje besede, molitvi, obhajanju zakramentov, ponižnosti in ljubezni kaže močno orožje, s katerim je mogoče premagati vsako oviro ter ohraniti bratsko povezanost in živo upanje«.

Učiti se od Kristusa, delovanje Svetega Duha

Kardinal Parolin je v nadaljevanju spomnil, da mora škof učiti z avtoriteto brez avtoritarnosti, voditi z odločnostjo in milino ter delil kruh življenja in vse druge zakramente. Tega pa se lahko uči samo od Kristusa. V njem »najde tako sijajen in vzvišen zgled, da bi lahko v prvem trenutku v škofu vzbudil določen hromeč strah,« je poudaril vatikanski državni tajnik. Dejal je, da bi bilo lahko res tako, če ne bi prišlo do čudovitega srečanja med »mogočnim in blagim delovanjem Svetega Duha, ki posvečuje in krepi, tolaži in utrjuje, ter zaupno in stalno molitvijo tistega, ki je poklican v škofovsko službo, ter celotne Cerkve. Samo srečanje med božjim darom in človeško zahvalo, med človeško prošnjo in nenehno božjo pomočjo zagotavlja, da lahko škof dobro opravlja svoje delikatno poslanstvo in je blagoslov za skupnost, ki mu je zaupana«.

Škofov odgovor na Gospodovo neskončno usmiljenje

Na toplino Gospodovega neskončnega usmiljenja po besedah kardinala Parolina »škof odgovori s svojim življenjem, z vztrajnim delom, ne da bi se pri tem vznemirjal in bil avtoreferencialen; z molitvijo, ki postane veselo druženje in draga navada, z ljubeznijo do bližnjega, ne da bi pozabil na tiste, ki se iz najrazličnejših razlogov morda ne strinjajo popolnoma z njegovimi mnenji, odločitvami in načini delovanja«.

Škof je znamenje Kristusa

»Škof je torej znamenje Kristusa,« je izpostavil vatikanski državni tajnik ter spomnil na besede, ki jih je papež Frančišek izrekel škofom v Quebecu med svojim apostolskim potovanjem v Kanado: »In prav zato, ker smo znamenje Kristusa, nas apostol Peter spodbuja: pasite čredo, vodite jo, ne dopustite, da bi se izgubila, medtem ko vi opravljate svoje delo. Skrbite zanjo s predanostjo in nežnostjo. In dodaja: delajte to "prostovoljno", ne pod prisilo: ne kot dolžnost, ne kot plačane posvečene osebe ali cerkveni uslužbenci, temveč s srcem pastirjev, z navdušenjem. Če najprej gledamo Njega, Dobrega pastirja, in ne sebe, odkrijemo, da za nas nežno skrbi, čutimo Božjo bližino. Od tu izvira veselje poslanstva, še prej pa veselje vere: ne iz tega, da vidimo, kaj smo sposobni storiti, ampak iz zavedanja, da je Bog blizu, da nas je prvi vzljubil in nas vsak dan spremlja« (28. julij 2022).

Nuncijeva naloga

Kot nuncij pa ima škof tudi posebno nalogo, da prinaša papeževo besedo Cerkvam in vladam držav, kamor je poslan. »Neutrudno delati za mir v svetu, ki ga pretresajo vojne in krvavi spopadi, spodbujati zaščito temeljnih človekovih pravic, ki jih pogosto ogrožajo ideologije, ki jih instrumentalizirajo in z njimi manipulirajo v imenu humanizma, v katerem v resnici ni več nič človeškega«. Prav tako je poklican »osveščati države in družbo, da bi spoznavale in spoštovale družbeni nauk Cerkve v boju proti ekonomskemu modelu, ki izključevanje in zavračanje velikega deleža ljudi šteje za nekaj normalnega, ter iz katerega izhaja neuravnotežena družba, v kateri se nesorazmerno povečujejo neenakosti in nove oblike suženjstva«. Nuncijeva naloga je prav tako »spodbujati vedno močnejše občestvo med apostolskim sedežem in delnimi Cerkvami« ter biti pristen most med njimi.

Marijino varstvo

Vatikanski državni tajnik je ob koncu homilije novemu škofu in nunciju zaželel, naj Devica Marija spremlja njegove korake in mu bo v pomoč, tolažbo in varstvo na poti, ki jo začenja.