Junaške kreposti priznane sestri Luciji, ki se ji je v Fatimi prikazala Marija
Andreja Červek – Vatikan
Dekreti, ki jih je odobril papež Frančišek, se nanašajo na primer mučeništva Božjega služabnika Manuela Gonzáleza Serno Rodrígueza in 19 tovarišev – škofijskih duhovnikov, semeniščnikov, laikov in laikinj – ki so bili ubiti iz sovraštva do vere leta 1936 med državljansko vojno v Španiji. Razglašeni bodo za blažene.
Ostali dekreti priznavajo junaške kreposti petim Božjim služabnikom in služabnicam. To so:
Antônio de Almeida Lustosa je bil salezijanec in nadškof v Fortalezi. Rodil se je v mestu São João del Rei v Braziliji, 11. februarja 1886, in umrl 14. avgusta 1974 v Carpini. Bil je prepričan, da prva evangelizacija pomeni vrniti dostojanstvo najrevnejšim osebam in družinam. Bil je tudi pisatelj, znanstvenik in umetnik;
Antonio Pagani je bil duhovnik profes Reda manjših bratov in ustanovitelj Družbe hčera Brazmadežne Marije. Rodil se je leta 1526 v Benetkah in umrl 4. januarja 1589 v Vicenzi v Italiji. Bil frančiškanski teolog tridentinskega koncila, ki je podpiral katoliški laikat;
Mary Lange je bila ustanoviteljica Inštituta sester oblatinj Božje previdnosti. Rodila se je okoli leta 1794 v Santiagu na Kubi in umrla 3. februarja 1882 v mestu Baltimore v ZDA; rojstno Kubo je zapustila zaradi rasne diskriminacije in v Baltimorju ustanovila skupnost sester oblatinj, ki so se posvečale šolskemu izobraževanju;
Anna Cantalupo je pripadala Družbi hčera ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Rodila se je 3. septembra 1888 v Neaplju in umrla 17. marca 1983 v italijanski Cataniji. Svoje življenje je posvetila skrbi za bolnike, ki so pripadali revnim družbenim slojem, zlasti pa vojnim sirotam. Organizirala je duhovno oskrbo za vojake druge svetovne vojne, ki so prihajali v mesto;
Lucija Jezusova in Brezmadežnega Srca, rojena kot Lucija dos Santos, je bila redovnica Reda bosonogih karmeličank. Rodila se je 28. marca 1907 v Aljustrelu na Portugalskem. Ko je bila stara deset let, bilo je leto 1917, se je njej, njenemu bratrancu Frančišku in sestrični Jacinti prikazala Devica Marija. Frančišek in Jacinta sta še mlada umrla za špansko gripo (papež Frančišek ju je kanoniziral leta 2017). Lucija je najprej vstopila v red dorotejk, nato pa leta 1946 dobila dovoljenje, da gre k bosonogim karmeličankam v Coimbri, kjer je ostala skoraj devetinpetdeset let, vse do svoje smrti, 13. februarja 2005. Papež Janez Pavel II. se je z njo srečal trikrat. V dekretu, s katerim so priznane njene junaške kreposti, piše, da je »težko razlikovati med njenim življenjem in prikazovanji, saj je ravno zaradi teh veliko trpela: vedno se jo je skrivalo, se jo varovalo in ščitilo«. V njej je mogoče videti, kako »se je trudila združevati izjemnost dogodkov, ki jim je bila priča, in običajnost samostanskega življenja, kakršno je bilo v karmelu«.
Papež Frančišek je Fatimo obiskal leta 2017. Tamkajšnjo marijansko svetišče bo ponovno obiskal 5. avgusta letos, ko se bo udeležil svetovnega dneva mladih.
