Išči

Nove vatikanske znamke Nove vatikanske znamke 

Vatikan izdal šest novih priložnostnih znamk

Vatikan je 16. maja 2023 izdal šest novih priložnostnih znamk. Posvečene so 37. svetovnemu dnevu mladih v Lizboni, miru v Evropi, 825-letnici posvetitve katedrale v Spoletu, stoletnici Stalne komisije za varstvo zgodovinskih in umetniških spomenikov Svetega sedeža ter dvestoletnici Lateranske zveze.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

37. svetovni dan mladih v Lizboni

37. svetovni dan mladih bi moral v Lizboni potekati že leta 2022, vendar pa je bil zaradi pandemije za eno leto prestavljen. Papež Frančišek je za srečanje, na katerem se bo od 1. do 6. avgusta zbralo več sto tisoč mladih z vseh koncev sveta, izbral geslo »Marija je vstala in se v naglici odpravila« (Lk 1,39). Njegov namen je poudariti, da je pomembno stopiti na pot razločevanja in biti pozorni na to, da smo vedno pripravljeni, a nikoli zaskrbljeni. Sveti oče je mladim v video sporočilu, ki jim ga je januarja letos poslal v pripravi na srečanje, dejal: »Na tem srečanju, na tem Dnevu, se naučite vedno gledati obzorje, vedno gledati onkraj. Ne gradite zidov pred svojim življenjem. Zidovi te zapirajo, obzorje te spodbuja k rasti! Vedno glejte obzorje, z očmi, predvsem pa s srcem! Odprite svoje srce drugim kulturam, drugim fantom in dekletom, ki bodo prav tako prišli na ta Dan.«
Umetnik Stefano Morri, ki je oblikoval znamko z motivom SDM v Lizboni, je dobil navdih zanjo ob Spomeniku odkritjem, ki stoji na bregu reke Tajo v okrožju Belém v Lizboni. Postavljen je bil leta 1960, ob 500-letnici smrti Henrika Pomorščaka, z njim pa so obeležili portugalsko dobo odkritij. Tako kot na spomeniku v obliki ladje Henrik Pomorščak na premcu vodi posadko pri odkrivanju novega sveta, na znamki papež Frančišek vodi v prihodnost mlade in Cerkev, ki jo predstavlja Petrova barka. V levem zgornjem kotu znamke za 3,10 evra je logotip letošnjega Svetovnega dneva mladih.

Evropa 2023: Mir, največja vrednota človeštva

Letošnje znamke iz serije EUROPA so posvečene miru, »največji vrednoti človeštva«. Predlagana tema je bila sicer sprva Podvodna flora in favna, vendar pa je izredni odbor PostEurope 25. aprila 2022 sprejel predlog ukrajinskega poštnega operaterja Ukrposhta o spremembi teme, da bi na ta način izkazali solidarnost z Ukrajino in spodbujali univerzalno vrednoto miru po vsem svetu.

Vatikan je v okviru omenjene serije izdal dve znamki: na prvi, v vrednosti 0,10 evra, je papež Frančišek, ki med splošno avdienco 6. aprila 2022 drži ukrajinsko zastavo, ki je prispela iz mesta Buča, ki je bil priča grozljivega pokola. Povabil je, naj ne pozabimo ukrajinskih otrok ter celotnega »plemenitega in mučeniškega« ukrajinskega ljudstva. Na znamki v vrednosti 1,25 evra pa je upodobljen motiv, ki je skupen vsem poštnim operaterjem zveze PostEurop. Izbran je bil na natečaju, na katerem so lahko sodelovale vse države članice. Zmagovalni motiv je »Vozel miru«, ki ga je predlagala Luksemburška pošta. Po zgledu keltskega simbola ljubezenskega vozla sta oblikovalki ustvarili simbol miru, ki ga predstavljajo tri prepletena srca. Spominja na družbo, v kateri prevladuje mir in sodelovanje ter medsebojno sprejemanje kultur. Različne barve predstavljajo vse narode sveta, prepletanje rok pa sporočilo o vzajemnem in miroljubnem spoštovanju.

825-letnica posvetitve katedrale v Spoletu

Vatikan skupaj s Suverenim malteškim viteškim redom z znamko za 1,20 evra obeležuje 825. obletnico posvetitve katedrale svete Marije Vnebovzete v Spoletu, ki jo je leta 1198 posvetil papež Inocenc III. Ta posebna obletnica, za katero je bilo razglašeno jubilejno leto (16. oktober 2022‒25. oktober 2023), sovpada s sinodalno potjo, ki jo je papež Frančišek želel začeti v italijanskih škofijah. Kot je v pastirskem pismu »Kristusova Cerkev, Cerkev za svet« zapisal msgr. Renato Boccardo, škof škofije Spoleto-Norcia, bo jubilejno leto prav tako priložnost, da verniki ponovno odkrijejo zgodovino tamkajšnje »veličastne katedrale; ne kot načitano spominjanje dejstev in osebnosti ali kot obujanje domnevne pretekle slave, ampak kot duhovni razmislek o tem, kaj smo bili, kaj smo in k čemu smo poklicani, da bi gradili našo krajevno Cerkev s svetim življenjem ter s posameznimi in skupnimi odločitvami, ki so v skladu z evangelijem«.
Ob začetku jubileja je svoje sporočilo škofu in vernikom poslal tudi papež Frančišek. V njem je zapisal, da je Spoleto »hvaležen Bogu za darove, ki jih je Sveti Duh podelil skozi dolga stoletja. Okrašen je s tako izjemnim zakladom umetnosti in zgodovine, ki ga predstavlja njegova starodavna katedrala«. Sveti oče je prav tako zaželel, da bi »pričevanje vere in lepote, prisotnih v katedrali, ki je središče škofijskega življenja, v tistih, ki jo obiščejo, ponovno razvnelo ljubezen do Boga, okrepilo vez z njihovimi koreninami in okrepilo harmonijo med člani skupnosti«.

100 let Stalne komisije za varstvo zgodovinskih in umetniških spomenikov Svetega sedeža

Stalno komisijo za varstvo zgodovinskih in umetniških spomenikov Svetega sedeža je ustanovil papež Pij XI. 27. junija 1923. Njen namen je bil »doseči ne le večjo enotnost in kontinuiteto vodenja na področju konservatorstva in restavratorstva umetnostnih in kulturnih spomenikov, odvisnih od Svetega sedeža, »ampak tudi bolj racionalno porazdelitev relativnih pristojnosti in odgovornosti, glede na to, da so spomeniki, v lasti Svetega sedeža, svetovno znani«. Prav tako predlaga, kateri spomeniki potrebujejo konservatorske in restavratorske posege.
V okviru reorganizacije rimske kurije v času pontifikata papeža Pavla VI. so bile leta 1965 naloge Komisije razširjene, tako da je pristojna tudi za presojo glede izposoje umetniških del, ki so v lasti Svetega sedeža. Od leta 2001 dalje podaja mnenja glede restavratorskih del, novogradenj, razstavnih projektov in spomeniškega varstva, ki se izvajajo v Državi mesta Vatikan in v eksteritorialnih conah. Na podlagi teh pristojnosti je Komisija v okviru projekta preureditve vojašnice papeške švicarske garde v Vatikanu odgovorna za spomeniško obnovo vrat Sancti Petri, ki so upodobljena na lističu z znamko v vrednosti 1,25 evra.

Dvestoletnica Lateranske zveze

23. junija 1823 so v župnišču cerkve svetega Petra v vezeh obhajali združitev regularnih kanonikov lateranske kongregacije in kongregacije Najsvetejšega Zveličarja, ki sta nastali v začetku 9. stoletja. Pobudnik te združitve, iz katere je nastala današnja Lateranska kongregacija regularnih kanonikov Najsvetejšega Zveličarja, je bil opat Vincenzo Garofali.
Leto 2023 je torej pomemben mejnik v zgodovini družbeno-cerkvene stvarnosti obeh kongregacij, katerih večstoletna zgodovina je povzeta v obeh imenih. Kanoniki so duhovniki, ki so uradno vpisani na seznam oziroma kanon kapitlja cerkvene skupnosti. Po lateranski sinodi leta 1059 so se zahvaljujoč gregorijanski reformi kleriški samostani skupnega življenja združili v red svetega Avguština in sprejeli njegovo Regulo. Leta 1446 je papež Evgen IV. redovnim kanonikom podelil ugledni naziv »lateranski«, saj so služili v cerkvi, ki je Mati vseh cerkva, to je v rimski baziliki sv. Janeza v Lateranu. Ime Najsvetejšega Zveličarja pa spominja na stalno vez in popolno predanost Jezusu Kristusu. Njegova podoba je tudi v grbu kongregacije. Red je prisoten v Italiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in Poljskem, pa tudi v nekaterih hispanoameriških, brazilskih in argentinskih provincah. Njihov apostolat vključuje bogoslužje, oznanjevanje Božje besede, župnijske dejavnosti ter vzgojo mladih in misijone.

Torek, 16. maj 2023, 14:39