Msgr. Gallagher: Solidarnost je prednostna pot k miru

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Vsi smo medsebojno povezani; bližina tistim, ki živijo v vojni

Na eni najbolj prepoznavnih konferenc na temo varnosti v svetu je nadškof najprej izrazil duhovno bližino vsem, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini in drugod po svetu. Posebej je omenil Somalijo, Afganistan, Demokratično republiko Kongo in Jemen, ki so prve na seznamu letošnjega poročila o humanitarno ogroženih državah (Emergency Watchlist). Njih so najbolj prizadele krize, ki so posledica oboroženih spopadov, podnebnih sprememb in ekonomskih pretresov. Msgr. Gallagher je ob tem poudaril, da smo ljudje medsebojno povezani in da je vsak najmanjši del celote ključnega pomena za preživetje in harmonijo celotnega sistema.

Solidarnost je občutek pripadnosti človeški družini

Nadalje je spregovoril o solidarnosti, ki jo je opredelil kot »resnični občutek pripadnosti tej veliki človeški družini, katere splošna blaginja je odvisna od blaginje vsakega od nas na vseh koncih sveta«. Gre za empatijo, ki izhaja iz tega zavedanja: globoko in goreče čutiti v sebi to, kar čutijo in doživljajo drugi; podeliti prizadevanje in odgovornost pri spodbujanju in uresničevanju skupnega dobrega; podpirati in pomagati drug drugemu pri doseganju tistega večjega dobrega, ki ga ne more doseči posameznik sam; prepoznati, razumeti in spoštovati razlike med ljudstvi; poistovetiti se z drugimi, se zavedati njihovih potreb, da bi jim priskočili na pomoč. Msgr. Gallagher je dodal, da ne smemo delati razlik med družbenim položajem, veroizpovedjo ali raso, saj so drugi »naši bližnji, s katerimi si delimo enako človeško dostojanstvo«.

Sistemi, ki temeljijo na sebičnosti, niso trajnostni

Nadškof je opozoril, da »stična točka med posamezniki ustvarja strah,« ker jo razumevamo kot omejevanje človekove svobode. Tako tudi danes prevladuje želja po tekmovalnosti, načelo prevlade močnejšega. V sistemih, kjer te dinamike zmagujejo, so zato »namesto dialogov potrebni arbitražni posredniki«; »uveljavljanje pravic prevzame obliko strpnosti in nestrpnosti, mir pa ni več razumljen kot stanje harmonije, temveč kot odsotnost konflikta«. Zato je treba po besedah vatikanskega tajnika za odnose z državami »na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni vzpostaviti številne predpise in pravila, ki bodo vsakomur, vsaki skupini in vsakemu narodu zagotovili pravico do samouresničenja. »Ti sistemi, ki temeljijo na egoizmu, niso trajnostni,« je še dejal msgr. Gallagher ter spomnil na poziv k miru in pravičnosti papeža Janeza XXIII. iz leta 1963, ko je bila hladna vojna na vrhuncu. Prav tako je dodal, da se beseda »solidarnost« v okrožnici papeža Frančiška Fratelli tutti pojavi kar 26-krat. Kot je Gallagher nakazal v svojem govoru, je solidarnost vrlina, ki jo morajo na vseh ravneh spodbujati starši, učitelji in komunikatorji.