Išči

Od 16. do 17. maja 2023 je v Reykjaviku potekal vrh voditeljev držav in vlad Sveta Evrope. Od 16. do 17. maja 2023 je v Reykjaviku potekal vrh voditeljev držav in vlad Sveta Evrope.  (ANSA)

Kardinal Parolin: V Ukrajini delati za pravičen mir, Sveti sedež bo opravil svoj del

Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je nastopil v torek, 16. maja 2023, v Reykjaviku na vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope: »Ne moremo pasivno sprejeti, da se agresivna vojna v tej mučeni deželi nadaljuje. Vedno moramo imeti v mislih ukrajinsko ljudstvo, ki trpi ali umira.« Ob tem, ko je Svet Evrope vzpostavil register škode za Ukrajino, je premier Shmyhal dejal: »Zgodovinska odločitev.«

Salvatore Cernuzio - Vatikan

»Čas je za ukrepanje in vzpostavitev dokončnega in pravičnega miru v Ukrajini in v vseh drugih tako imenovanih »sivih« področjih v Evropi. Zagotavljam vam, da bo sveti sedež še naprej opravljal svoj del.« To so pojasnila in obljube v nastopu kardinala Pietra Parolina, vatikanskega Državnega tajnika na vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope, ki od 16. maja poteka v Reykjaviku na Islandiji. Parolin, ki je prenesel papežev pozdrav predstavnikom 46 držav članic, zbranih na razpravi o prednostnih nalogah in političnih usmeritvah organizacije v luči spremenjenih geopolitičnih scenarijev v Evropi, se je zadržal pri temi miru. Začel je z Izjavo tega vrha, ki opozarja, da je »Svet Evrope projekt miru«.

Skupne sanje o miru 

Na žalost vojna v Ukrajini kaže, da se »zavzeto iskanje skupnostne politike in krepitev multilateralnih odnosov zdi zgolj melanholični spomin na daljno preteklost,« trdi kardinal in ugotavlja: »Zdi se, da smo priče žalostnemu koncu tem skupnim sanjam o miru.« Kardinal zato spomni na »duha« ustanoviteljev te organizacije in ponovno postavi vprašanje papeža Frančiška na svojem prvem govoru civilnim in političnim oblastem v Budimpešti med potovanjem na Madžarsko: »Misleč tudi na od vojne razdejano Ukrajino, kje so ustvarjalni napori za mir?«

Ustvarjalni napori

»Kje so ustvarjalni napori za mir?« sprašuje Parolin. »Ne moremo pasivno sprejeti, da se agresivna vojna v tej trpinčeni deželi nadaljuje. Vedno moramo imeti v mislih Ukrajinsko ljudstvo, ki trpi ali umira,« pravi. Od tod spodbuda po delovanju za »dokončen in pravičen mir« v Ukrajini, kakor tudi v vseh evropskih področjih, ki so ranjena zaradi spopadov in delitev. Pri tem prispevek Svetega sedeža ne bo nikoli izostal, zagotavlja Državni tajnik nekaj dni po avdienci papeža Frančiška in ukrajinskega predsednika Zelenskyja v Vatikanu, med katero je bila z obeh strani izražena »nujnost, da se nadaljujejo humanitarna prizadevanja v podporo prebivalcem.« Sam Parolin je pred dobrim tednom ob robu dogodka v Rimu potrdil nadaljevanje vatikanske »misije« v dobro miru v Ukrajini, o čemer je papež Frančišek govoril med pogovorom ob vrnitvi iz Budimpešte.

Register škode za Ukrajino

Ob islandskem vrhu je Svet Evrope vzpostavil register škode za Ukrajino, kar velja za prvi korak k mednarodnemu odškodninskemu mehanizmu za žrtve ruske agresije. Vendar sedem držav članic od 46 k temu ni pristopilo. Gre torej za »delni dogovor«, kot je v posebni noti pojasnil sam Svet Evrope. Novost so dopoldne sporočili generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejcinovic Buric, islandska premierka Katrin Jakobsdottir, nizozemski premier Mark Rutte, islandski zunanji minister in predsednik odbora ministrov Sveta Evrope Thordis Kolbrun Reykfjord Gylfadottir, ukrajinski premier Denys Shmyhal in ukrajinski minister za pravosodje Denis Malyuska.

Besede ukrajinskega premierja Shmyhala

Ko je Shmyhal – papež Frančišek ga je sprejel v avdienco 27. aprila – govoril ob robu vrha, je vzpostavitev registra opredelil kot »prvi korak k oblikovanju mednarodnega odškodninskega mehanizma,« pa tudi kot »zgodovinsko odločitev, ki bo omogočila začetek vzpostavljanja pravičnosti.« Premier je preko svojega Twitter računa sporočil tudi, da se je v Reykjaviku srečal s predstavnikom ZDA v Združenih narodih in izrazil hvaležnost Združenim državam »za izkazano široko podporo«. »Končna točka naših prizadevanj mora biti Posebno sodišče. To je naš skupni prispevek k pravičnosti in k novemu sistemu svetovne varnosti.«

Četrtek, 18. maj 2023, 17:33