Štirje asteroidi poimenovani po papežu in treh jezuitih
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
V Vatikanskem observatoriju v Castelgandolfu je zaposlenih 12 znanstvenikov. Njihovo poslanstvo je astronomsko raziskovanje in širjenje tovrstnega znanja v javnosti. Kot je pojasnil p. Consolmagno, pogosto najdejo nova nebesna telesa, za katera predlagajo imena, ki jih mora potem odobriti Mednarodna astronomska zveza. Tokrat so jih poimenovali po Ugu Boncompagniju (560974 Ugoboncompagni), ki je bolj znan kot papež Gregor XIII.: leta 1582 je uvedel gregorijanski koledar, leto zatem pa ustanovil Vatikanski observatorij. Z imeni preostalih treh asteroidov pa so želeli spomniti na znanstveni prispevek treh jezuitov: p. Johanna Hagna (562971 Johannhagen), ki je bil direktor Vatikanskega observatorija med letoma 1906 in 1930, kozmologa in teologa p. Billa Stoegerja (551878 Stoeger) ter p. Roberta Janusza (565184 Janusz), ki trenutno dela na Vatikanskem observatoriju.
Zgodovina Vatikanskega observatorija
Vatikanski observatorij je eden najstarejših delujočih astronomskih observatorijev na svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1578, ko je papež Gregor XIII. dal v Vatikanu postaviti Stolp vetrov in jezuitske astronome in matematike Rimskega kolegija povabil k pripravi reforme koledarja, ki je bila objavljena leta 1582. V začetku tridesetih let 20. stoletja je zaradi povečanja števila električnih luči in rasti urbanih območij prestolnice nebo v Rimu postalo tako svetlo, da astronomi niso mogli preučevati najšibkejših zvezd. Zato je papež Pij XI. določil, da se Observatorij preseli v papeško poletno rezidenco v Castelgandolfu, približno 35 km južno od Rima. Nato je bil leta 1981 v Tucsonu v Arizoni ustanovljen drugi raziskovalni center, »Raziskovalna skupina Vatikanskega observatorija« (VORG), leta 1993 pa je Vatikanski observatorij v sodelovanju z Observatorijem Steward dokončal gradnjo Vatikanskega teleskopa napredne tehnologije (VATT) na Grahamovi gori (Arizona), ki je najboljše astronomsko območje na severnoameriški celini.
Danes Vatikanski observatorij sodeluje s številnimi astronomskimi inštituti v drugih državah, kot so Argentina, Brazilija, Kanada, Čile, Finska, Italija, Litva, Južnoafriška republika in Združene države Amerike, ter je del Mednarodne astronomske zveze (IAU) in Mednarodnega centra za relativistično astrofiziko (ICRA). Od leta 1986 v Castelgandolfu vsaki dve leti organizirajo tudi enomesečno poletno šolo astronomije.
