Pravičnost v Svetem pismu in bratstvo. Srečanje v pripravi na jubilejno leto

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Božja pravičnost ni človeška pravičnost, katere cilj je samo popraviti storjeno krivico, ampak zajema širši koncept odpuščanja in sprave. To je bila glavna tema prvega izmed srečanj v okviru »Sinodalnih jubilejnih poti«, ki bodo leta 2023 posvečena očiščenju spomina. Organizatorji so navdih za tokratno temo »Pravičnost v Svetem pismu in bratstvo« dobili v sedmem poglavju okrožnice Fratelli Tutti z naslovom Pota do novega srečanja.

Gemma Calabresi o odpuščanju kot življenjski izbiri

Vključitev odpuščanja kot bistvene kategorije pravičnosti ni lahka pot in je ni mogoče prehoditi brez vere. O tem je pričevala Gemma Capra Calabresi, vdova policijskega komisarja Luigija Calabresija, ki je bil umorjen 17. maja 1972 pred svojim domom. Takrat je bila stara 25 let in se spominja, kako je tistega dne, ko se je zaradi silne bolečine zgrudila na kavč v dnevni sobi, začutila moč in »absurden notranji mir«, ki sta jo spodbudila k molitvi za morilčevo družino. Dejala je, da je šlo za moč, ki ni mogla priti od nje, ter poudarila, da je tisti dan, čeprav je bila že verna, »dobila dar vere«.

Kot je povedala za Vatican News, se je tam začela pot, ki jo je vodila k premišljevanju o pomenu odpuščanja, ki se je porodilo ob srečanju s storilci na sojenju, ob vprašanjih učencev med urami verouka, ob srečanjih z običajnimi ljudmi in zaporniki. »To je bila dolga, težka pot z mnogimi zdrsi nazaj, toda ko sem prebrala besedo odpuščanje, sem razumela, da gre za dar; zato je bilo nesmiselno, da bi skušala o tem razmišljati, saj odpuščanja ne daješ z umovanjem, z razumom, s premišljevanjem ampak ga daš samo s srcem. Darilo podariš z ljubeznijo,« je dejala Calabresi in nadaljevala: »Zato sem se takrat v svojem življenju odločila, da začnem to pot. Gre za notranjo izbiro in vsem bi rada povedala, da je mogoče; je težko, vendar je mogoče tudi po siloviti bolečini še vedno ljubiti življenje; tudi po izdaji in obrekovanju je mogoče še vedno verjeti v druge in spremeniti svojo sodbo o ljudeh, ki so se ti prej zdeli kot vse zlo na svetu.«

Bovati o pravičnosti v Svetem pismu: rešiti izgubljene

Kot je na srečanju pojasnil jezuit Pietro Bovati, nekdanji tajnik Papeške biblične komisije, se v Svetem pismu pravičnost razodene, »kadar Gospod pride v stik s tistim, ki je nepravičen in kriv«, pa naj bo to posameznik ali ljudstvo. Božja pravičnost rešuje krivca, kakor pričuje Kristus, ki daje milost vsakemu skesanemu grešniku, ki ga sreča. Gre za zveličanje, ki izhaja od Boga in ni odvisno od grešnika, vendar ne more obstajati, če ta ne sprejme božje milosti. Po Bovatijevih besedah se tudi verniki ne morejo »zadovoljiti s pravičnostjo, ki vsakemu povrne po njegovih krivdah, misleč, da je z izpolnitvijo kazni oziroma s sodbo, sojenje končano, ampak morajo do konca uresničiti željo po tem, da bi šli iskat in rešit tistega, ki je izgubljen. To je pravi pomen svetopisemske pravičnosti.«

Gambetti: Gradimo družbo, ki temelji na bratstvu

Kot je dejal kardinal Mauro Gambetti, nadduhovnik bazilike svetega Petra, ki skupaj z Ustanovo Fratelli tutti organizira omenjena srečanja, želijo na ta način »prispevati k izgradnji lepšega sveta« ter videti družbo, ki bo temeljila na bratstvu, saj to le-to »vrže mogočne s prestolov, daje jesti lačnim, daje prostor ponižnim in omogoča krivičnim, da postanejo pravični«.

Occhetta: Obnovitev vezi je edina alternativa nasilju

Pater Francesco Occhetta, predsednik Ustanove Fratelli Tutti, pa je dejal, da bodo letošnja srečanja namenjena vprašanjem, povezanim s temo pravičnosti in skupnega dobrega v družbi. Zato bodo k sodelovanju povabili mediatorje, odvetnike, sodnike, notarje in prostovoljce, saj verjamejo, »da je alternativa nasilju in vojni prav prenova odnosov, v skladu s tem, kar nam govori Sveto pismo«. »Želimo pripovedovati o tem, kaj je mogoče, želimo pa tudi dati na razpolago prostor, da bi tisti, ki se srečajo, lahko ustvarili nov proces in novo kulturo. Bratstvo namreč ni biološko, ampak je dano kulturno in je izbira, za katero se je potrebno odločiti,« je sklenil p. Occhetta.