Išči

Slika prikazuje evangelizacijo Azije. Slika prikazuje evangelizacijo Azije. 

Med znanstveno konferenco na Urbaniani bodo pregledali štiri stoletja evangelizacije

400 let služenja evangelizacijskemu poslanstvu Cerkve. O tem razpravlja konferenca »Euntes in mundum universum«, ki poteka od srede 16. do petka 18. novembra na Papeški univerzi Urbaniani. Obletnica ustanovitve Kongregacije de Propaganda Fide leta 1622 je priložnost za ponovno branje odnosa med misijonom in kolonizacijo ter vpogled na potrebe nove evangelizacije, kot je pojasnil predsednik odbora za zgodovinske vede pater Bernard Ardura.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

22. junija 1622 je bila razglašena bula Inscrutabili Divinae in ustanovljena je bila Sacra Congregatio de Propaganda Fide. 400 let kasneje, od srede, 16. do petka, 18. novembra, Papeška univerza Urbaniana gosti mednarodno študijsko konferenco »Euntes in mundum universum«, ki je plod sodelovanja med Dikasterijem za evangelizacijo, Papeško univerzo Urbaniana in Papeškimi misijonskimi družbami. V torek, 15. novembra, je v vatikanski tiskovni dvorani potekala novinarska konferenca ob predstavitvi študijskega simpozija, ki so se je udeležili msgr. Camillus Johnpillai, vodja urada Dikasterija za evangelizacijo; pater Leonardo Sileo, rektor Papeške univerze Urbaniana in pater Bernard Ardura, predsednik papeškega odbora za zgodovinske vede.

Zgodovinski dogodek velikega pomena

Msgr. Johnpillai je spregovoril o »zgodovinskem dogodku velikega pomena« in poudaril, da je Gregor XV. želel, da Kongregacija de Propaganda Fide usklajuje in vodi misijonsko dejavnost Cerkve, ki so jo do takrat nadzorovali katoliški suvereni Španije in Portugalske. Poudaril je tudi, da je bil pontifikat Gregorja XV. (1621-1623) kratek, a zelo pomemben za katoliški preporod. Prvi papež jezuitske formacije – je pojasnil – je poskušal nadaljevati notranjo prenovo Cerkve.

Urbaniana je naravni kraj konference

Pater Leonardo Sileo je poudaril pomen izbire papeške univerze Urbaniana za kraj konference in spomnil, da je univerza sama rezultat zgodovinskega razvoja urbanskega kolegija, ki ga je 1. avgusta 1627 v Rimu ustanovil papež Urban VIII (1623 -1644), Gregorjev naslednik. Sam papež Urban – je spomnil pater Sileo – je močno podpiral napredek misijonov z usposabljanjem misijonarjev, ki so bili poslani zlasti na Daljni vzhod, in z ustanovitvijo Večjezične tiskarne (1626), ki je objavljala slovnična besedila, uporabna za študij lokalnih jezikov ali dragocenih zemljevidov. Pater Sileo je spomnil tudi na večstransko izobraževalno dejavnost Papeške univerze Urbaniane, ki deluje kot meduniverzitetna mreža. Pravzaprav je Urbaniana »matična hiša« 108 univerzitetnih inštitutov, ki so prisotni in delujejo na petih celinah, zlasti v Afriki in Aziji.

Iz preteklosti v sedanjost

Pater Bernard Ardura je spregovoril o občutljivem razmerju med misijonskim namenom Cerkve in oportunizmom držav, ki so v misijonskem duhu videle oporo za svoje kolonizatorske cilje. Bili so primeri pomanjkanja ravnotežja – priznava pater Ardura – vendar se je treba obrniti na zgodovinske vire in dokumentacijo tistega časa – dodaja – da bi razumeli, da je bilo od vsega začetka očitno tveganje in da se je Kongregacija za vero skušala izogniti tej mešanici. Nadalje pater Ardura pravi, da dokumenti razkrivajo prepoved spovedovanja ali pridiganja v izvirnem jeziku misijonarjev in, nasprotno, obveznost učenja jezika domačinov. Nato navaja primer, ki se nanaša na prejšnje stoletje. Gre za poziv Benedikta XV. v njegovem apostolskem pismu Maximum illud z dne 30. novembra 1919, da se preseže vsaka nacionalistična in etnocentrična zaprtost, vsak kompromis v oznanjevanju evangelija s kolonialnimi močmi, z njihovimi gospodarskimi in vojaškimi interesi. Pater nadalje pravi, da je ta poziv vedno aktualen. Benedikt XV. je takrat spomnil, da odpiranje kulture in skupnosti zveličavni novosti Jezusa Kristusa zahteva preraščanje vsakršnega nepotrebnega etničnega in cerkvenega vdora.

Sreda, 16. november 2022, 16:07