Kard. Hollerich: Cerkev se mora spremeniti. Pastorala govori človeku, ki ga več ni

Andreja Červek – Vatikan

Kardinal Jean-Claude Hollerich, star 64 let, je predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije in podpredsednik Sveta konferenc evropskih škofov. Med prihodnjim zasedanjem sinode o sinodalnosti mu je dodeljeno mesto generalnega relatorja.

Pove, da se je v vseh evropskih državah, ki se nahajajo v sinodalnem procesu, veliko govorilo o občestvu in soudeleženosti, a zelo malo o poslanstvu: »Mislim, da danes v Evropi trpimo za patologijo, to je, da nam ne uspeva jasno videti, kaj je poslanstvo Cerkve. Vedno govorimo o strukturah, kar zagotovo ni slabo, saj so strukture pomembne in jih je vsekakor treba premisliti. Vendar pa ne govorimo dovolj o poslanstvu Cerkve. Kar je oznanjevanje evangelija. Oznanjati in predvsem pričevati o smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Pričevanje, ki ga mora kristjan interpretirati predvsem s svojim zavzemanjem v svetu za zaščito stvarstva, za pravičnost in mir. V današnjem sekulariziranem svetu se neposrednega oznanjevanja vedno ne razume, naše pričevanje pa se. Svet nas opazuje in ocenjuje, kako živimo evangelij.«

Univerzalno duhovništvo zadeva vse krščene

Pojasni, da je »pojem sinodalnosti« uvedel papež Pavel VI. kot zahtevo kolegialnosti in občestva med škofi. Drugi vatikanski koncil je dokončal, kar je ostalo od prvega vatikanskega koncila, ki se je v celoti osredotočil na lik in izključno mesto rimskega papeža ter s tem na opredelitev vloge škofa. Dokument Lumen Gentium prvič uvede pojem »Božje ljudstvo na poti« in pojmovanje Cerkve kot »templja Svetega Duha« ter izpostavi »univerzalno duhovništvo«, ki zadeva vse krščene. Po kardinalovem mnenju ta »ogromna spoznanja koncilskih očetov še niso bila ustrezno razvita«.

»Vsi duhovniki se moramo zavedati, da ni službenega duhovništva  brez univerzalnega duhovništva kristjanov, saj iz tega izvira. Dobro se zavedam, da težavo pri asimilaciji pojma, ki je navsezadnje tako temeljen, ovira duhovniška formacija, ki še vedno vztraja pri "ontološki različnosti", ki je ni. Teologi se morajo lotiti tega vprašanja in pripraviti natančnejše opredelitve glede značaja in zakramentalne milosti. Predvsem pa se morajo škofje resno in poglobljeno posvetiti formaciji bodočih duhovnikov. Še danes imamo semenišča, ki jim pravim "liberalizirani tridentinci". Ne smemo narediti nadaljnjih korakov v smeri "liberalnosti", temveč moramo stopiti na pot "radikalnosti". Formacija mora biti sestavljena iz preizkušnje, ali znamo danes radikalno živeti evangelij.«

Kardinal Hollerich doda, da je treba bolje razumeti, kaj pomeni biti duhovnik v današnjem času: »Tako kot se moramo vsi vprašati, kaj danes pomeni biti kristjan. To vprašanje je tudi značilnost tega pontifikata: sprejeti neustreznost pastorale, ki je otrok že preteklih obdobij, in na novo premisliti poslanstvo. Gre za izbiro, ki ima težke in pogumne teološke implikacije.«

Avtoriteta ni oblast

In kakšna drža je dodeljena laikom? Kardinal meni, da »bo tako zaradi izida sinode kot zaradi zmanjšanja števila poklicev ravnovesje med laiki in duhovniki v prihodnosti zelo drugačno od sedanjega«. Izpostavi pa tudi »oviro za razvoj konstruktivnega dialoga«, ki jo bo najprej treba odpraviti, pri čemer misli na dejstvo, da se »soočenje pogosto vrti okoli teme oblasti«. Kot primer navede nemško sinodo, ki je zelo pod tem vplivom.

»Mislim, da je omejevanje soočenja znotraj Cerkve na vprašanje oblasti zelo napačno. Tako s strani tistih, ki "izpodbijajo" oblast, kot tistih, ki jo "branijo". Sinodalnost daleč presega diskurz o oblasti. Če ljudje avtoriteto škofa ali župnika razumejo kot oblast, potem imamo težavo. Ker mi smo posvečeni za službo, za služenje. Avtoriteta ni oblast.«

Čas velikih antropoloških sprememb

Na vprašanje o pastorali, ki ne ustreza današnjemu času, kardinal Hollerich naveže temo o antropološki spremembi. »Moja generacija je doživela in doživlja spremembe, ki jih ni doživela še nobena generacija. Rekel bi, da je največja sprememba od časa izuma kolesa. S to razliko, da se danes vse spreminja s hitrostjo, ki je bila še pred nekaj desetletji nepojmljiva. Zanimivo je, kako se na primer petnajstletni fant korenito razlikuje od dvajsetletnika. Danes si tega ne moremo niti predstavljati, vendar bo prišlo do zelo velikih antropoloških sprememb. Z zavedanjem, da lahko človek le delno vpliva na svoj razvoj,« je dejal in pripomnil, da ne govorimo o kulturni antropologiji, temveč o spremembah, ki se nanašajo tudi na biološko področje.

»Nočem zveneti grobo, a odkrito povedano, naše pastoralno delo govori človeku, ki več ne obstaja. Znati moramo oznanjati evangelij in poskrbeti, da ga bo razumel današnji človek, ki ga večinoma ignorira. To pomeni, da moramo biti zelo odprti in– čeprav trdni v evangeliju – pripravljeni dopustiti, da se tudi sami spremenimo.«

Skleniti moramo mir

Ob koncu intervjuja kardinal Hollerich spregovori še o vojni, ki je po osemdesetih letih ponovno izbruhnila v Evropi. »Skleniti moramo mir. Sklepanje miru med narodi je podobno sklepanju miru med ljudmi: vedno je treba najti kompromis med domnevnimi prepričanji. Vsakdo se mora poskušati poistovetiti z razmišljanjem drugih, tudi če se z njim ne strinja. Nato se najde kompromis. V nasprotnem primeru lahko dosežemo premirje pred oboroženim spopadom, ne pa pravega miru. Zgodovina nas uči, da latentni konflikti prej ali slej izbruhnejo v vojne. Tudi to je bil spor, ki se je vlekel že dolgo, vendar si nihče ni želel prizadevati za mir,« pove kardinal o vojni v Ukrajini. Pritrdi, da »je politična Evropa zelo šibka«.

»Tako je zato, ker je politična prednostna naloga Evrope, da ohrani svoje države, ki se med seboj zelo razlikujejo, združene v svojih institucijah, zlasti po širitvi na 27 držav. Če se bolj osredotočamo na notranjo dinamiko, to seveda slabi njeno zunanjo projekcijo, njeno politično prepoznavnost. A evropski voditelji bi morali razumeti, da se ravnovesje ne doseže ad intra, temveč ad extra, s politikami soočanja in izvirnimi predlogi drugim silam. In to danes predstavlja resno kršenje svetovnih ravnovesjih, saj ima Evropa v svojem DNK navdih za mir.«

Cerkev čez dvajset let: revna in živa

Sklene, da bo po njegovem mnenju Evropa čez dvajset let mnogo manjša. »Večina Evropejcev ne bo poznala Boga in njegovega evangelija. Manjša, a tudi bolj živa. Verjamem, da je to zmanjšanje števila po Božjem načrtu potrebno, da bi osvojili nov zagon. V nekaterih delih na severu Evrope bo prevladovala Cerkev migrantov. Bogati avtohtoni ljudje so prvi, ki zapustijo čoln, kajti evangelij se ne sklada z njihovimi interesi. To je tudi želja papeža Frančiška: revna Cerkev, živa Cerkev.«