Zadnja srečanja kardinala Parolina v Južnem Sudanu
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Center Usratuna za otroke s posebnimi potrebami
Center Usratuna, kar v arabščini pomeni »Naša družina«, nudi pomoč okoli 400 otrokom ter njihovim družinam. Vodijo ga posvečene laikinje svetne ustanove Male apostolke krščanske ljubezni skupaj s sodelavci laiki, ki so večinoma Italijani. Predvsem matere pogosto potrebujejo tudi psihološko podporo, ko se soočajo s težavami in trpljenjem svojih otrok.
»Karkoli delaš, delaj z ljubeznijo«
Kakor v preteklih dneh, je vatikanski državni tajnik tudi v Usratuni ponovno vsem izrazil papeževo naklonjenost. V njegovem imenu jih je spodbujal, dajal moč, jih blagoslavljal ter jim izkazal bližino. Ob vhodu, kjer je napis z besedami »Karkoli delaš, delaj z ljubeznijo«, ga je sprejel zbor otrok; eden izmed njih, ki je brez rok, mu je izročil šopek rož. Kardinal je zatem obiskal otroke in mame na različnih oddelkih ter dispanzer. Sledila je molitev očenaša na glavnem dvorišču, nato pa je vatikanski državni tajnik zbrane kratko nagovoril. Ponovno je poudaril, da je v Center prišel kot glasnik papeža in njegove bližine ter želje, da bi bil z njimi. Kardinal Parolin je zatem odšel v Zavod sv. Marije, ki v deluje v okviru Centra Usratuna ter pomaga in svetuje svojcem otrok s posebnimi potrebami, kako naj skrbijo zanje. Prostovoljce je spodbudil, naj še naprej skrbijo za otroke, ki trpijo, saj »predstavljajo Jezusa«.
Na Katoliški univerzi
O trpljenju žensk, mladih, mladoletnikov in žrtev vojne se je državni tajnik pogovarjal tudi s štirimi študenti Katoliške univerze Sudana in Južnega Sudana, ki predstavlja vir upanja v državi in pripravlja voditelje jutrišnjega dne za prihodnost miru in sprave. Tudi obisk skupnosti študentov, profesorjev in delavcev je bil v znamenju glasbe, plesa in cvetja.
Študentka: »Kje je Cerkev?« Kardinal: »Kdo je Cerkev?«
Helena, ena izmed študentk, je kardinala vprašala, kje je Cerkev v situacijah trpljenja. Odgovoril ji je, da je Cerkev v teh razmerah prisotna in je znamenje upanja. Ob tem je spomnil na izkušnjo v taborišču Bentiu, kjer so bili poleg razseljenih oseb tudi kateheti in misijonarji. »Mi smo tam, ne zapustimo ljudi, smo ob njih, hodimo tudi v težavah.« To je po kardinalovih besedah pomembno, saj potrjuje, »da nismo sami«. Nato pa je tudi državni tajnik zastavil vprašanje: »Kdo je Cerkev? Cerkev smo mi. Seveda obstaja hierarhija, duhovniki, redovnice, toda vsi verniki so del Cerkve. Vprašanje je torej, kaj mi storimo za te ljudi? Resnično se moramo angažirati vsi.«
Smokvino drevo, simbol ponovnega rojstva Univerze
Ob koncu pogovora je kardinal zasadil smokvino drevo, simbol ponovnega rojstva Katoliške univerze, ki je pred kratkim obhajala 20-letnico delovanja. Zbrane je spodbudil z besedami, da je njihova preteklost »kratka, prihodnost pa dolga in svetla«.
