Išči

Posnetki teleskopa James Webb osupnili tudi vatikanske astronome

Veliko navdušenje nad fotografijami vesolja, ki ga je posnel teleskop James Webb, je izrazil tudi direktor vatikanskega observatorija: Bog je človeku izročil svoje stvarstvo in dal sposobnost, da vidimo in razumemo to, kar je ustvaril.

Andreja Červek – Vatikan

Direktor Vatikanske zvezdarne Guy Consolmagno je izjemno navdušen nad novimi posnetki najzmogljivejšega vesoljskega teleskopa James Webb. »Posnetki so osupljivi«, saj lahko »predvidevamo, kaj bomo v prihodnosti s tem teleskopom lahko izvedeli o vesolju«, je zapisal v sporočilu za javnost. »Ti posnetki so nujna hrana za človeškega duha, še posebej v teh časih, saj človek ne živi samo od kruha.«

Consolmagno, ki vatikanski observatorij vodi od leta 2015, je tega uspeha vesel tudi iz bolj osebnega razloga: »Astronomija je majhno raziskovalno področje, astronomi se med seboj običajno poznamo. Številni znanstveniki, ki so izdelali instrumente in načrtovali opazovanja, so moji osebni prijatelji. Vem, kako dolgo in kako trdo so se oni in njihovi sodelavci trudili, da ta neverjetni stroj deluje. To je poklon moči človeškega duha in temu, kaj lahko storimo, če delamo skupaj.«

Znanost, na kateri temelji teleskop James Webb, je »poskus, da bi z inteligenco, ki nam jo je dal Bog, razumeli logiko vesolja«. »Vesolje ne bi funkcioniralo, če ne bi imelo te logike. Toda kot kažejo ti posnetki, vesolje ni le logično, temveč  tudi lepo. To je stvaritev Boga, ki se nam razodeva, in v tem stvarjenju lahko vidimo Njegovo presenetljivo moč in ljubezen do lepote.«

Consolmagno, jezuit, sicer pa priznani ameriški raziskovalec, astronom in fizik, izrazi svojo osuplost in hvaležnost, da »je Bog nam, ljudem, izročil svoje stvarstvo in dal sposobnost, da vidimo in razumemo to, kar je ustvaril«. »Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal« (Ps 8).

Veliko navdušenje zbuja tudi fotografija spektra meglic v atmosferi zunajsončnega planeta. »Minilo je približno 150 let, odkar je jezuit Angelo Secchi na strehi cerkve svetega Ignacija v Rimu postavil prizmo pred objektiv svojega teleskopa in opravil prve spektralne meritve atmosfer planetov v našem sončnem sistemu. Lahko si samo predstavljam, kako bi bil vesel, če bi videl, da se ta znanost, katere pionir je bil, zdaj uporablja za njemu neznane planete, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd,« še zapiše Consolmagno.

Petek, 15. julij 2022, 13:14