Nedelja morja: Molimo za pomorščake, bodimo jim hvaležni

Andreja Červek – Vatikan

Prefekt ad interim Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal Michael Czerny, v sporočilu ob nedelji morja najprej spomni na pomembno delo, ki ga vse leto več kot milijon pomorščakov opravlja na trgovskih ladjah po vsem svetu. Izpostavi, da ljudje, ki živijo na kopnem, le redko vidijo ladje ali pomorščake, in tudi prebivalci obalnih območij običajno vidijo le kakšno ladjo nekje na obzorju. »Toda nihče ne vidi na tisoče ladij, ki plujejo na obzorju. So nevidne, a so. Prav tako nevidni so pomorščaki, ki na njih delajo in ki ne le da so gonilo svetovnega gospodarstva, temveč tudi neposredno vplivajo na vsakdanje življenje vsakega od nas. Dan za dnem nas oskrbujejo z blagom, ki ga uporabljamo in trošimo in brez katerega bi bila kakovost našega življenja precej slabša.«

Da bi razumeli, kako pomembni so, moramo pomisliti le na stvari, ki jih imamo doma in na delovnem mestu, na hrano, ki jo imamo na mizi. Kardinal Czerny povabi, naj se vprašamo "Od kod to prihaja?". »Pomorščaki so tisti, ki nam omogočajo, da koristimo to, kar imamo. Ne smemo pozabiti, da delajo vsak dan v tednu, vsak pogodbeni teden, da bi nam zagotovili vse, kar imamo. Čas je, da rečemo "Hvala!".«

Pomorstvo je v zadnjih letih utrpelo vrsto kriz

V zadnjih letih je svet pomorstva utrpel vrsto kriz. Kardinal izpostavi vojno v Ukrajini: »Mnoge ladje so bile potopljene in mnogo človeških življenj je bilo izgubljenih v tej krivični in nemoralni vojni.« Spomni tudi na pandemijo, zaradi katere je več kot štiristo tisoč pomorščakov ostalo na ladjah, ne da bi jih smeli zapustiti pred iztekom pogodbe in se vrniti domov k svojim družinam. Nadaljevali so s svojim delom. Posadke, ki bi jih morale zamenjati, niso mogle do njih, kar je zanje pomenilo velik finančni problem. »V vsakem primeru, pomorščaki nimajo izbire,« pripomni Czerny.

Skrbeti za dobro počutje in zdravje pomorščakov

Opozarja, da ladjedelniške družbe pogosto služijo, medtem ko pomorščaki in njihove družine plačujejo visoko ceno. »Ne preseneča, da pogodbe, ki so bile pod prisilo podaljšane, povzročajo fizično in psihično izčrpanost, ki lahko vodi v človeško napako z nevarnimi posledicami. Zaradi zelo dolgih obdobij na krovu, prisilne ločitve od družine in prepovedi izkrcanja se pomorščaki čutijo še bolj sami in depresivni, kot je normalno. Spomniti moramo, da so tudi oni ljudje. Imajo iste potrebe kot vsi ostali, s to razliko, da so "nevidni" in zato z lahkoto spregledani.«

»Mi pa jih ne smemo zanemarjati, ker smo od njih odvisni. Potrebujemo jih,« poudari kardinal. Varna plovba in zaščita pomorskega okolja slonita na dobrem zdravju pomorščakov. Spomni na Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006 (Konvencija MOD), ki je stopila v veljavo avgusta 2013 in ki določa minimalna mednarodna določila za človekove in delavske pravice mornarjev.

Pravica do sestopa na kopno mora biti zagotovljena

Dotakne se vprašanja sestopa na kopno, kar je temeljno za dobro počutje pomorščakov. Na vrhuncu pandemije in pred začetkom kampanje cepljenja pomorščakov so vlade in ladijske družbe prepovedale sestop na obalo, kar je bilo razumljivo. Pomorščaki so morali ostati na krovu, da bi se izognili okužbi in širjenju virusa. Ker se razmere po svetu izboljšujejo, države odpirajo svoje meje in odpravljajo omejitve. »Večina ljudi se lahko spet prosto giblje. Ne pa tudi pomorščaki,« opozori Czerny in poudari, da gre za veliko krivico. Tudi če so v celoti cepljeni, jim je pogosto onemogočeno prosto gibanje, ki ga uživamo mi.«

Po kardinalovih besedah gre za zelo krivično in nemoralno diskriminacijo. »Vsi se moramo zavedati, da je treba spoštovati prirojeno dostojanstvo pomorščakov kot človeških bitij. Ne glede na to, kje na svetu so, morajo biti obravnavani enako, brez diskriminacije, in imeti morajo enako možnost, da zapustijo zaprte prostore ladje in gredo na kopno, četudi le za kratek čas, da se sprostijo in odpočijejo. Pandemija ne sme biti več izgovor, da se posadki prepove odhod na kopno. Pomorščaki imajo pod pogojem, da sprejmejo potrebne varnostne ukrepe, pravico, da gredo na kopno in se srečujejo z ljudmi, ki niso njihovi kolegi na krovu. Kaplani in prostovoljci apostolata Stella Maris nujno pozivajo vlade in ladjarske družbe po vsem svetu, naj posadkam zagotovijo pravico do izkrcanja!«