Urednikova beseda: Ob koncu poletja konzistorij, zazrt v svet
Andrea Tornielli, uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo
Papež Frančišek je presenetil z napovedjo naslednjega konzistorija in ga skoraj tri mesece pred predvidenim datumom sklical za 27. avgust. Umeščenih bo 21 novih kardinalov, od katerih je 16 starih manj kot 80. let in so torej volivci na morebitnem konklavu, pet pa jih je starih več kot 80 let ali pa bodo to starost dopolnili pred umestitvijo.
Konec avgusta ni običajni datum za konzistorije, ki se običajno odvijajo februarja, junija ali novembra. A pred seznanitvijo z novimi imeni je papež napovedal srečanje s kardinali z vsega sveta, ki bo namenjeno novi apostolski konstituciji rimske kurije Praedicate Evangelium, ki je bila sprejeta 19. marca letos, v veljavo pa bo stopila na binkošti, 5. junija. Konzistoriju o novih kardinalih, v soboto, 27. avgusta, bo sledilo srečanje, predvideno v ponedeljek in torek, 29. in 30. avgusta.
Če pogledamo seznam imen, nam ta potrjuje smer, ki ji Frančišek sledi ves čas svojega pontifikata: razen prvih treh imen, ki se jih je lahko predvidelo (gre za dva prefekta dikasterijev za bogoslužje in za kler ter predsednika governatorata), večina 16 kardinalov volivcev predstavlja presenečenje. Papež se je ponovno odločil, da kardinalskemu zboru pridruži škofe z vsega sveta, prednost pa je dal periferijam, ne da bi pri tem upošteval sedeže, ki so včasih v skladu s tradicijo veljali za »kardinalske«.
Trije novi kardinali, ki so del kurije, prihajajo iz Evrope (Arthur Roche, Anglež; Fernando Vergez, Španec) in Azije (Lazzaro You, Koreja). Dva nova kardinala volivca vodita škofiji v Evropi (nadškof Marseilla in škof Coma); pet jih deluje v Aziji (med njimi je Italijan Giorgio Marengo, apostolski prefekt v Mongoliji, ki je s svojimi 48. leti najmlajši v kardinalskem zboru). Dva sta škofa v Afriki in štirje v Ameriki (eden v ZDA in trije v Latinski Ameriki). Pomenljivo je imenovanje nadškofa v francoskem mestu Marseille, ki je rojen v Alžiru, in škofa v italijanskem Comu, ki bo postal edini kardinal na čelu škofije med severovzhodom in zeverozahodom Italije.
Papež Frančišek je tudi tokrat kardinalskemu zboru pridružil pet kardinalov (dva nista škofa), ki so že presegli ali pa bodo kmalu presegli starost, ki jih izključuje iz volivne pravice v primeru konklava. Trije so Italijani, med njimi jezuit Gianfranco Ghirlanda, nekdanji rektor Papeške univerze Gregoriana, cenjeni kanonist in sodelavec Svetega sedeža.
Kolegij kardinalov volivcev bo torej presegel določeno zgornjo mejo 120 kardinalov, ki jo je določil Pavel VI., kar se je že večkrat zgodilo. Trenutno zbor sestavlja 208 kardinalov, od katerih je 117 volivcev, 91 pa nevolivcev. 27. avgusta jih bo vseh skupaj 229, od teh bo 132 kardinalov volivcev. Če upoštevamo zadnje tre pontifikate, bo kardinalski zbor sestavljalo 52 kardinalov, ki jih je umestil Janez Pavel II. (11 jih je volivcev), 64 jih je umestil Benedikt XVI. (38 je volivcev),113 pa jih je umestil Frančišek (83 volivcev).
Z geografskega vidika kardinali predstavljajo naslednjo sliko: Evropa – 107 kardinalov (54 volivcev), Amerike – 60 kardinalov (38 volivcev), Azija – 30 kardinalov (20 volivcev), Afrika – 27 kardinalov (17 volivcev), Oceanija – 5 kardinalov (3 volivci).
