Kardinal Parolin: Albanija kot zgled za sprejemanje beguncev

Andreja Červek – Vatikan

»Albaniji se želim zahvaliti, da je sprejela številne begunce, ki že več let prihajajo po balkanski poti, nazadnje tudi iz Afganistana, ter da – kot je pred kratkim dejal papež Frančišek – ni zaprla vrat njihovemu upanju. To je lep zgled za vse!« je dejal kardinal Parolin med slovesnostjo, s katero se je obeležilo dva pomembna trenutka v zgodovini Albanije: pridobitev neodvisnosti države izpod otomanskega cesarstva, do česar je prišlo 28. novembra 1912, in 30 let diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, ki so bili sklenjeni 7. septembra 1991.

Država med napredkom in izzivi

V tridesetih letih je Albanija dosegla pomemben napredek, ki ga je Sveti sedež spremljal z živo pozornostjo in naklonjenostjo. Kot je dodal Parolin, pa »še vedno ostajajo odprti izzivi«, kot so na primer »utrditev demokratičnih institucij in pogumne odločitve za podporo razvoja, družin in mladih«. Obenem pa je izpostavil, da je Albanija od osamosvojitve dalje izražala veliko spoštovanje do katoliške Cerkve ter gojila pozornost civilnih oblasti do Svetega sedeža.

Prispevek Albanije Evropi

Po drugi strani pa Sveti sedež podpira državo pri njenem dialogu z verstvi in »na poti proti polni integraciji v družino evropskih narodov«. Albanija od Evrope ne le prejema, ampak ji tudi prinaša »vrednote, ki so zanjo od vedno značilne, kot so gostoljubnost, svetost družine in verska sloga«. Spomnil je, da je papež Frančišek med svojim obiskom Albanije leta 2014 državo opisal kot »deželo junakov, ki so žrtvovali življenje za neodvisnost države, in deželo mučencev, ki so pričevali za svojo vero v času težkega preganjanja«.

Priznanje Svetemu sedežu, papeži in rimski kuriji

Na četrtkovem sprejemu je bil tudi albanski premier Edi Rama, ki ga je naslednji dan, 27. novembra, v avdienco sprejel papež Frančišek. Rama je Parolinu podelil častno odlikovanje, za katerega je kardinal dejal, da izraža »pomembno priznanje za to, kar so Sveti sedež, papež in njegovi sodelavci v rimski kuriji, storili in še počnejo za Albanijo in za dobre dvostranske odnose med obema stranema.

30 let diplomatskih odnosov

Spomnimo, da je do druge svetovne vojne v Albaniji delovala apostolska delegacija, ki je bila ustanovljena leta 1920. Od leta 1945, ko je nastopil komunistični režim, pa je ostala brez vodstva, potem ko je bil izgnan apostolski delegat monsinjor Leone Nigris, njegov naslednik blaženi Frano Gjini pa je tragično umrl, saj so ga leta 1948 ustrelili. Takrat so se pogovori med Vatikanom in Albanijo prekinili. Šele leta 1990, leto po padcu berlinskega zidu, je nekaterim duhovnikom skupaj s katoliškimi verniki uspelo javno obhajati mašo. Nato so bili 7. septembra 1991 ponovno vzpostavljeni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Albanijo. 22. oktobra 1991 je bil monsinjor Ivan Dias imenovan za prvega apostolskega nuncija v Tirani. Danes to funkcijo opravlja monsinjor Luigi Bonazzi.