Išči

Papeška lateranska univerza Papeška lateranska univerza 

Kongregacija za katoliško vzgojo. Poučevanje na daljavo na cerkvenih univerzah

Kongregacija za katoliško vzgojo je objavila navodilo za izvajanje poučevanja na daljavo na cerkvenih univerzah/fakultetah. Dokument sta 13. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda, podpisala kardinal prefekt Giuseppe Versaldi in nadškof tajnik Angelo Vincenzo Zani in bo stopil v veljavo prvi dan akademskega leta 2021-2022 ali akademskega leta 2022, glede na koledar v različnih regijah.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Besedilo je razdeljeno na tri dele: »preambula«, »uvodna izhodišča« in »norme« - skupaj z dodatkom, v katerem so navedeni dokumenti, ki jih diaksterij zahteva za odobritev načina poučevanja na daljavo.

Prvi del pojasnjuje, kako je »vpliv digitalne komunikacije na svet formacije in izobraževanja« vse od prvih let tretjega tisočletja »poudarjal široko paleto« vsebine novega dokumenta. »Ne gre zgolj za dejavnik tehnološke inovacije – nadalje beremo v  preambuli – ampak tudi za element, ki more globoko preoblikovati akademsko kulturo in ponovno napisati logiko vzgojnih in učnih procesov ter cilje formacije«.

Zato je Sveti sedež – še pred apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Veritatis gaudium (VG) o cerkvenih univerzah in fakultetah – izrazil zanimanje za ta način izobraževanja in formacije. Kongregacija je v preteklih letih visokošolskim ustanovam za verske znanosti že dovolila izvajanje nekaterih predmetov v tej obliki, »pod pogojem, da so izpolnjene določene zahteve« – glede na to, da ne gre nikoli zgolj za »postopek prenosa znanja in usposabljanja, ampak za »prispevek k celostni formaciji osebe v njenih različnih razsežnostih (intelektualna, kulturna, duhovna), vključno z odnosi znotraj skupnosti ter v tesnem odnosu s profesorskim zborom, administrativnim osebjem, drugimi uslužbenci ter študenti.«

Od VG dalje imajo cerkvene fakultete in univerze sedaj možnost, da po predhodni odobritvi dikasterija, »izdelajo študijske programe, pri katerih se« del predmetov lahko izvaja v obliki poučevanja na daljavo.« Zato je namen tega  navodila Kongregacije – ki je »rezultat obsežnega posvetovanja« – »ponuditi smernice in pravila za uporabo« omenjenega načina.

V drugem delu so navedena pojasnila, ki jih je VG navedla v zvezi s tem. Uvajajo »pomembne vidike glede nekaterih vprašanj«, kot so »razvoj informacijskih tehnologij, novejše pedagoške metode, mrežno sodelovanje in »razklaga terminologije«. »Če želi študent doseči akademsko izobrazbo na eni izmed treh stopenj ali druge naslove, mora izpolnjevati naslednje pogoje, določene v statutu fakultete: biti mora redno vpisan; dokončati mora učni načrt študija, ki je količinsko opredeljen s kreditnimi točkami; opraviti mora ustrezne izpite.«

Kar zadeva drugi pogoj, je »vsaka fakulteta dolžna pripraviti programe v skladu z okvirnimi smernicami,« ki jih ponuja VG. Pri tem pa ne sme pozabiti, da »se cerkveni študiji ne morejo omejiti zgolj na prenos znanja, usposabljanja, izkušenj ... ampak morajo pridobiti nujno nalogo razvijanja intelektualnih sredstev, ki bi jih lahko predstavili kot paradigme delovanja in mišljenja, ki so primerne za oznanjevanje«. Skratka, »znanstveno delo študenta cerkvene fakultete ni omejeno zgolj na dokončanje študijskega programa.« Namesto tega bi moral »razširiti obzorje formacije« z navzočnostjo pri predavanjih in seminarjih, udeležbo na vajah, z zasebnim študijem, osebnim delom, pripravo elaboratov, aktivno udeležbo, raziskovanjem, pastoralnim delovanjem.« Od tod tudi povabilo Kongregacije vsem cerkvenim univerzam in fakultetam, naj vedno bolj poglobijo novosti VG in se »ustrezno opremijo z novimi tehnologijami ter razvijajo oblike sodelovanja, skupnega raziskovanja ter skrbijo za strokovno/pedagoško kakovost. Hkrati jim dikasterij priporoča »večjo zavzetost pri specifični pripravi profesorjev in tutorjev, da bi pravilno uporabljali nove pedagoške metode in didaktične pripomočke.«

Dokument poudari, da se izobraževanje in formacija udejanjata preko naslednjih treh dejavnikov: poučevanje, spremljanje in vrednotenje. Iz kombinacije le-teh »izvira določen pristop k predmetu: poučevanje »v prisotnosti« ali »neposredno«, kjer slednji izraz »pomeni neposredno interakcijo med študentom in študentom ter med študentom in študentom«; »posredno poučevanje«, kjer se trije elementi »uresničijo preko telematske platforme«; ter »mešano« (blended learning), ki je sestavljeno iz procesa poučevanja, učenja in vrednotenja, v katerega sta vključena neposredno in posredno poučevanje.

Dokument se ob koncu zaustavi predvsem ob »oblikah poučevanja na daljavo« ter poudari, da je potrebno zagotoviti srečanja na naslednje načine: s poukom v predavalnici ter s fizično prisotnostjo študentov (redni način); predavanje online v živo, pri katerem so prisotni študentje, ki lahko tudi sodelujejo; poleg tega lahko profesor študente ob določenih trenutkih zbere na fizičnem kraju; predvidena so tudi individualna srečanja ali srečanja v manjših skupinah; nujna in dodatna srečanja ter druga običajna sredstva kot so izobraževalna gradiva, poleg osebnega študija in časa, namenjenega branju, razumevanju in izvajanju dejavnosti posameznega predmeta.

Poleg tega pa poučevanje na daljavo predvideva tudi »akademske odnose« študenta z različnimi subjekti skupnosti: s profesorjem, tutorjem, z drugimi študenti ter z vodstvom akademskih ustanov. Slednje »običajno obiskujejo kleriki in laiki, ki se pripravljajo na raziskovanje, poučevanje, pastoralno delo ali opravljanje določenih cerkvenih služb.« Vendar pa bi s poučevanjem na daljavo lahko akademsko usposabljanje razširili, da bi dosegli »vse subjekte Božjega ljudstva,« ki so vključeni v dejavnost evangelizacije: to so pastoralni predstavniki, člani kontemplativnih redov in »človeške periferije«, ki vključujejo revne, bolnike, migrante, cirkusante, osebe brez državljanstva, zapornike, osebe, ki živijo same ter tiste, ki živijo in delajo na morju ali na cestah. Kongregacija bo imela nalogo, da »oceni in odobri prošnje študijskih programov« za tiste, ki spadajo v te tri skupine, »po tem ko so pridobili mnenje od pristojnih uradov škofovske konference/vzhodne hierarhične strukture ali vrhovnega predstojnika.«

Drugi del navodila se sklene z naročilom, da bi zagotovili dostop do knjižnice in podatkovne zbirke študentom, ki spremljajo študij na daljavo. Poleg tega sta navedena tudi dva kriterija za ocenjevanje, ki sta združljiva in dopolnjujoča: »stalno« za dejavnosti, ki so načrtovane v času poteka predavanj, ki ga je mogoče izvajati preko telematske platforme, ter »končno«, ki potrjuje pridobitev znanja in usposobljenosti, povezanih z učnimi rezultati, ki so določeni za vsak predmet.

Tretji del dokumenta je normativen in vsebuje »kriterije za sprejem v študijske programe«, »vključitev v okvir določil Svetega sedeža« ter »stopnje in nazive, ki so podeljeni ob koncu programa«, skupaj z odstotki, ki so odobreni pri poučevanju na daljavo.«

Ponedeljek, 2. avgust 2021, 16:23