Iter Europaeum: nedelja namenjena Poljski, Litvi in Finski
Andreja Červek – Vatikan
Iter Europaeum izpostavlja globoke zgodovinske vezi med sedemindvajsetimi državami članicami in Svetim sedežem. Na tej poti je vsaka država članica izbrala cerkev ali baziliko v Rimu, na katero je posebej navezana zaradi svoje zgodovine in/ali skupnosti v Rimu. V nedeljo, 6. junija, se je pot Iter Europaeum začela s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Stanislava, ki je zavetnik Poljske, ter se nadaljevala proti cerkvi Jezusovega imena, ki predstavlja Litvo, in baziliki Sveta Marija nad Minervo, ki je povezana s Finsko.
Cerkev sv. Stanislava
Poljsko, ki je članica Evropske unije od leta 2004, predstavlja župnijska cerkev sv. Stanislava, ki je močno povezana s poljsko skupnostjo v Rimu. Poljski veleposlanik pri Svetem sedežu Janusz Kotański je za Vatican News povedal, da je med tistimi, ki so podprli pristop Poljske k EU, imel ključno vlogo Janez Pavel II. Poljska skupnost je navzoča v različnih delih Italije. Poljski veleposlanik je izpostavil, da je poljsko zastavo mogoče videti vsako nedeljo med marijansko molitvijo Angelovega češčenja.
Cerkev Jezusovega imena
Litvanska skupnost je povezana z mnogimi kraji v Rimu, še posebej pa cerkvijo Jezusovega imena, kjer je grob ustanovitelja Družbe Jezusove, sv. Ignacija Lojolskega. Na obokanem stropu cerkve je upodobljena zmaga Jezusovega imena, ki jo je naslikal Giovan Battista Gaulli. Litovski veleposlanik pri Svetem sedežu Petras Zapolskas je za Vatican News povedal, da so jezuiti dali velik zagon kulturnemu razvoju države. Eden od teh sadov je Univerza v Vilni. Spomnil je tudi, da je v cerkvi Jezusovega imena pokopan vilenski škof Jurgis Radvila, ki je umrl v začetku 17. stoletja.
Bazilika Sveta Marija nad Minervo
Bazilika Sveta Marija nad Minervo je povezana s Finsko, ki je diplomatske odnose s Svetim sedežem vzpostavila leta 1942. V njej hranijo relikvije sv. Katarine Sienske in slikarja Beata Angelica. Finska skupnost v Rimu že od časov druge svetovne vojne obhaja mašo v baziliki Sveta Marija nad Minervo. Simo Örmä, posebni pomočnik finskega veleposlanika pri Svetem sedežu, poudarja, da je bil Sveti sedež med prvimi, ki je leta 1918 priznal to skandinavsko državo.
Sloveniji posvečena nedelja, 20. junij
Projekt se je začel 9. maja, na dan EU, s slovesno mašo, ki jo je v baziliki Sv. Janeza v Lateranu daroval generalni vikar rimske škofije kardinal Angelo De Donatis. Obiskovanje različnih cerkva se v okviru projekta Iter Europaeum nadaljuje vse do 27. junija 2021. Vsako nedeljo v izbrani cerkvi v organizaciji posamezne države članice potekajo liturgični obredi, koncerti ali vodeni ogledi.
Slovenija je izbrala baziliko Marije Snežne, kjer bo v nedeljo, 20. junija 2021, ob 15.30, v okviru projekta Iter Europaeum in ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije slovesno sveto mašo daroval kardinal Franc Rodé. Glede na zgodovinski pomen Cirila in Metoda za utrditev krščanstva med Slovenci ter posebno naklonjenost, ki jo slovenski narod goji do Božje Matere Marije, je papeška bazilika Marije Snežne med tistimi rimskimi cerkvami, ki je številnim slovenskimi romarjem še posebej pri srcu. Republika Slovenija v letošnjem letu praznuje 30. obletnico razglasitve svoje neodvisnosti, Sveti sedež pa je bil med prvimi, ki je priznal slovensko državnost, in sicer 13. januarja 1992. Slovenija je članica Evropske unije od 1. maja 2004.