Išči

Vatican News
Polged na Vatikan z baziliko sv. Petra Polged na Vatikan z baziliko sv. Petra 

Iter Europaeum: 50 let diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in EU

Ob 50. obletnici diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Evropsko unijo so veleposlaništva 27 držav članic akreditiranih pri Svetem sedežu in delegacija EU pripravila projekt Iter Europaeum – pot po evropskih cerkvah v Rimu.

Andreja Červek – Vatikan

Iter Europaeum izpostavlja globoke zgodovinske vezi med sedemindvajsetimi državami članicami in Svetim sedežem. Na tej poti je vsaka država članica izbrala cerkev ali baziliko v Rimu, na katero je posebej navezana zaradi svoje zgodovine in/ali skupnosti v Rimu. Slovenija je izbrala baziliko Marije Snežne (znana tudi kot bazilika Marije Velike). Glede na zgodovinski pomen Cirila in Metoda za utrditev krščanstva med Slovenci ter posebno naklonjenost, ki jo slovenski narod goji do Božje Matere Marije, je papeška bazilika Marije Snežne med tistimi rimskimi cerkvami, ki je številnim slovenskimi romarjem še posebej pri srcu. Republika Slovenija v letošnjem letu praznuje 30. obletnico razglasitve svoje neodvisnosti, Sveti sedež pa je bil med prvimi, ki je slovensko državnost priznal 13. januarja 1992. Slovenija je članica Evropske unije od 1. maja 2004.

Poleg katoliških cerkva so v pot Iter Europaeum vključene tudi evangeličansko-luteranska in pravoslavne cerkve, ki prikazujejo bogato kulturno in versko dediščino držav članic Evropske unije. Projekt se je začel v nedeljo, 9. maja, na dan EU, s slovesno mašo, ki jo je v baziliki Sv. Janeza v Lateranu daroval generalni vikar rimske škofije kardinal Angelo De Donatis. Obiskovanje različnih cerkva se v okviru projekta Iter Europaeum nadaljuje vse do 27. junija 2021. Vsako nedeljo v izbrani cerkvi v organizaciji posamezne države članice potekajo liturgični obredi, koncerti ali vodeni ogledi.

Nedelja namenjena Hrvaški, Irski in Nemčiji

V nedeljo, 30. maja 2021, je slovesna maša, ki jo je daroval kardinal Mario Grech, generalni tajnik škofovske sinode, potekala v hrvaški cerkvi sv. Hieronima. Dogodki so se nadaljevali v cerkvi sv. Izidorja, ki predstavlja Irsko, in evangeličanski luteranski cerkvi, ki jo je izbrala Nemčija.

Tea Zupičić s hrvaškega veleposlaništva pri Svetem sedežu je za Vatican News povedala, da je »Republika Hrvaška hvaležna Svetemu sedežu, ker je znal prepoznati znamenja časa in je prispeval k oblikovanju in rasti prenovljene hrvaške države«. Republika Hrvaška je diplomatske odnose s Svetim sedežem vzpostavila 8. februarja 1992. Kot je dejala Zupičićeva: »Hrvaška je hvaležna Svetemu sedežu za pomembno vlogo, ki jo je odigral v procesu njenega mednarodnega priznanja, in za veliko podporo pri vstopu v Evropsko unijo.«

Uradni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Irsko so bili vzpostavljeni leta 1929. Cerkev svetega Izidorja je danes središče irske narodne cerkve v Rimu. Derek Hannon, irski veleposlanik pri Svetem sedežu, je za Vatican News povedal, da so Irci »že dolgo časa močno prisotni v Rimu in Vatikanu«. Dodal je, da Evropska unija vidi Sveti sedež »kot spodbujevalca pravičnosti v svetu in zagovornika človekovih pravic«.

Nemčija je za svojo cerkve na poti Iter Europaeum izbrala evangeličansko luteransko cerkev, ki je bila posvečena leta 1922. Papež Frančišek jo je obiskal 15. novembra 2015 in ob tej priložnosti dejal: »Ko vidim, da Gospoda služabnika, ki služi, ga rad prosim, naj bo služabnik edinosti, naj nam pomaga hoditi skupaj.« Nemški veleposlanik pri Svetem sedežu Michael Koch je za Vatican News spomnil na povezanost nemške skupnosti z Rimom. »Menim, da ni nobenega drugega mesta na svetu, ki bi imelo toliko nemških institucij kot prav Rim,« je dejal.

Diplomatski odnosi od 10. novembra 1970

Diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Evropsko unijo so bili vzpostavljeni 10. novembra 1970, ko je Igino Eugenio Cardinale, takratni apostolski nuncij in vodja misije Svetega sedeža v Bruslju, takratnemu predsedniku Evropske komisije Francu Marii Malfattiju izročil poverilna pisma. Od takrat se je sodelovanje med Evropsko unijo in Svetim sedežem okrepilo. Obe strani imata skupne interese na več področjih: mir in varnost, multilateralizem, človekove pravice, migracije, razvoj, izkoreninjenje revščine, podnebne spremembe in številne druge. Evropa ima tudi več svetnikov sozavetnikov, tri moške in tri ženske: Benedikt iz Norcie, Ciril in Metod, Brigita Švedska, Katarina Sienska in Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein).

 

Ponedeljek, 31. maj 2021, 12:03