Zollner o novem inštitutu za boj proti zlorabam
Andreja Červek – Vatikan
Hans Zollner, direktor Centra za zaščito mladoletnikov na Papeški univerzi Gregoriana, za Radio Vatikan zatrjuje, da ustanovitev antropološkega inštituta predstavlja »priložnost, da se še z večjo odločnostjo in energijo nadaljuje delo na področju boja proti zlorabam«. To preobrazbo so želele same akademske oblasti, potrdila pa jo je Kongregacija za katoliško vzgojo. Ne gre samo za spremembo imena, ampak za poglobitev samega bistva ustanove, zatrjuje Zollner, ki je tudi član Papeške komisije za zaščito mladoletnikov.
Kot pojasni, sta razloga za spremembo dva. Center namreč ne more imeti lastnega učiteljskega zbora in podeljevati akademskih nazivov. S preoblikovanjem v inštitut, pa bo to mogoče storiti. Drugi razlog pa je, da se je center pred devetimi leti, ko je začel delovati, osredotočal na zlorabe otrok. Zadnja leta pa je tako v javnem mnenju kot v Cerkvi opazen premik na področju boja proti zlorabam, ki zajema tudi ranljive odrasle. Razvoj je torej nujen.
Profesorji, ki so predavali na centru, so prihajali iz drugih akademskih enot, sedaj pa bo inštitut oblikoval svoj akademski zbor. Študijsko in raziskovalno delo se bo lahko še bolj posvetilo različnim področjem, ki so se pojavila v zadnjem času, kot so: duhovna zloraba v okviru svetovanja ali duhovnega vodstva; zloraba redovnic v nekaterih delih sveta, kar je po Zollnerjevih besedah velik problem, ki ga je pred tremi leti obsodil papež Frančišek; vprašanje odgovornosti redovnih predstojnikov v primerih zlorab.
Zollner pove, da bo inštitut nadaljeval s podeljevanjem akademskih nazivov in z delom na področju sodelovanja z drugimi ustanovami, kot so škofovske konference in redovne skupnosti. »Predvsem pa želimo kot univerzitetni inštitut pospeševati raziskave o posebnih temah. Na primer o tem, kako lahko verstva in različne akademske discipline sodelujejo pri preprečevanju zlorab. Poudariti je treba, da so naši programi predvsem trije: eden temelji na učenju na daljavo, ki ga ponujamo številnim mednarodnim institucijam. Potem so tu še diplomski programi v angleščini in španščini, ki trajajo šest mesecev in so namenjeni osebam, ki delajo v uradih škofij ali verskih skupnostih. In še magisterij, to je akademski naziv druge stopnje, ki bo namenjen tistim, ki delujejo na področju varnejše Cerkve v verskih skupnostih ali škofovskih konferencah. Poleg tega obstaja tudi možnost študija antropologije, ki bo vključeval interdisciplinarne študije.«
»Gre za akademsko nadgradnjo,« še pojasni Zollner, »torej napredek, ki nam omogoča, da se z našimi akademskimi partnerji pogovarjamo z večjo avtoriteto. Za nas je pomembno, da se zavzamemo za spremembo miselnosti, da bi tako preprečevanje različnih vrst zlorab vedno bilo v DNK Cerkve.«