Išči

Vatican News
Kardinal Pietro Parolin Kardinal Pietro Parolin 

»Znotraj Vatikana«: Državno tajništvo

V okviru nove rubrike portala Vatican News z naslovom »Znotraj Vatikana« je tokrat na vrsti predstavitev Državnega tajništva. O njegovi zgodovini, ciljih, delovanju in poslanstvu je v intervjuju spregovoril državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pomoč papežu pri opravljanju njegovega poslanstva

Najprej je spomnil na apostolsko konstitucijo Pastor Bonus, ki Državno tajništvo opredeli kot dikasterij, ki »od blizu pomaga papežu pri opravljanju njegovega vrhovnega poslanstva«. Vrhovno poslanstvo svetega očeta je biti trajno in vidno počelo in temelj edinosti vere in občestva v Cerkvi. To poslanstvo opredeljuje naravo Državnega tajništva, ki je tajništvo papeža, njegovo operativno in neposredno orodje za izvrševanje številnih vsakdanjih in običajnih zadev.

Hodnik na Vatikanskem državnem tajništvu
Hodnik na Vatikanskem državnem tajništvu

Oddelek za splošne zadeve

Med njimi so po Parolinovih besedah na primer skrb za korespondenco svetega očeta s škofi po vsem svetu v različnih jezikih, s predstavniki drugih Cerkva, krščanskih skupnosti ali drugih verstev, s političnimi oblastmi različnih držav, z vsemi verniki razkropljenimi po vsem svetu; priprava papeških dokumentov (apostolske konstitucije, okrožnice, govori itd.), njihov prevod in uradna objava; potem je tu še organizacija apostolskih potovanj svetega očeta. Državno tajništvo ima poleg tega nalogo, da znotraj rimske kurije spodbuja odnose z dikasteriji in usklajuje njihovo delo v zadevah, ki so včasih v pristojnosti več dikasterijev. Po drugi strani pa Državno tajništvo obravnava vsa vprašanja, ki bi lahko bila izven običajne in specifične pristojnosti drugih dikasterijev.

Oddelek za odnose z državami

To so le nekatere izmed poglavitnih nalog Državnega tajništva, ki jih opravlja Oddelek za splošne zadeve. Poleg tega obstaja Oddelek za odnose z državami, ki pa ima nalogo, da »skrbi za zadeve, ki jih je treba obravnavati s civilnimi oblastmi«. Spodbuja diplomatske odnose z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava, v dobro Cerkve, pa tudi civilne družbe, tako da spodbuja složnost med državami, versko svobodo in mir med ljudstvi. Ta Oddelek prav tako predstavlja Sveti sedež pri mednarodnih organizmih, s tem, da postane glas najrevnejših in poslednjih. Poleg tega v imenu svetega očeta v nekaterih specifičnih okoliščinah skrbi tudi za oskrbo določenih delnih Cerkva.

Kapela na Državnem tajništvu
Kapela na Državnem tajništvu

Oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža

Vatikanski državni tajnik je ob tem poudaril, da je papež Frančišek v okviru reforme rimske kurije 21. novembra 2017 ustanovil Tretji oddelek, Oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža. Na ta način je okrepil urad delegata za papeška predstavništva. Ta Oddelek na poseben način skrbi za vprašanja, ki zadevajo osebe, ki delajo v diplomatski službi Svetega sedeža na 128 papeških predstavništvih in na Državnem tajništvu, s posebno pozornostjo na življenjske pogoje in stalno izobraževanje diplomatskega osebja. Poleg tega skupaj s predsednikom Papeške cerkvene akademije skrbi za izbor in začetno formacijo tistih, ki se pripravljajo na vstop v diplomatsko službo.

Državni tajnik povezuje vse tri oddelke

Tako torej trenutno celotno strukturo Državnega tajništva sestavljajo trije oddelki: Oddelek za splošne zadeve pod neposrednim vodstvom namestnika, ki mu pomaga poverjenik; Oddelek za odnose z državami pod vodstvom tajnika, ki mu pomagata dva podtajnika (eden za bilateralno področje, drugi za multilateralno področje); ter Oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža, ki ga s pomočjo podtajnika vodi tajnik za papeška predstavništva. Povezovalno točko predstavlja kardinal državni tajnik, ki predseduje celotnemu Državnemu tajništvu.

Redovnici med delom
Redovnici med delom

Vloga laikov, posebej žensk

V nadaljevanju pogovora je kardinal Parolin odgovoril na vprašanje, koliko laikov, in posebej koliko žensk, je zaposlenih na Državnem tajništvu ter kakšen je njihov prispevek pri izgradnji mirnih in bratskih vezi med ljudstvi. Poudaril je, da odločitev svetega očeta, da je za podtajnico Oddelka za odnose z državami imenoval Francesco Di Giovanni, nedvomno kaže na priznanje vloge žene – ne le znotraj Državnega tajništva, ampak tudi v samem poslanstvu Cerkve. Papež Frančišek je opredelil ženo kot tisto, ki »podarja in posreduje mir« in po Parolinovih besedah multilateralna diplomacija danes terja prav te lastnosti za poravnavo sporov in iskanje skupnih rešitev za probleme, ki zadevajo celotno človeštvo. Di Giovannijeva na tem področju dela že 27 let, tako da ima veliko izkušenj.   

Raznoliko osebje

Osebje Državnega tajništva sestavljajo osebe različnih narodnosti; laiki, duhovniki, redovniki in redovnice, ki se svojemu delu posvečajo s predanostjo in požrtvovalnostjo. Poleg klerikov so zaposleni 103 laiki, prihajajo pa z vseh celin. Žensk je 55, 25 izmed njih je redovnic. Zelo raznolika sestava zaposlenih, izmed katerih je vsakdo povabljen dati svoj prispevek, je po mnenju kardinala Parolina veliko bogastvo pri služenju svetemu očetu in poslanstvu Cerkve. Sámo dejstvo, da osebe z različnimi zgodovinami, kulturami in občutljivostmi lahko delajo skupaj, je po besedah vatikanskega državnega tajnika zgovorno pričevanje o tem, da je mogoče med vsemi ljudstvi graditi bratske in mirne vezi.

Dvorana sv. Karla Velikega
Dvorana sv. Karla Velikega

Sveti sedež: »glas vesti« na področju mednarodne skupnosti

Na področju mednarodne skupnosti in organizacij si diplomacija Svetega sedeža prizadeva za pospeševanje kulture miru in dialoga, pri čemer spominja na solidarnost, pravičnost, razoroževanje, trajnostni razvoj ter varovanje stvarstva. Kot je izpostavil kardinal Parolin, bi lahko rekli, da Sveti sedež na področju mednarodne skupnosti predstavlja »glas vesti«, ki vabi in spodbuja vse sogovornike, da skupne izzive soočali v duhu solidarnosti. Njegov pristop je torej v svojem bistvu moralnega značaja in si prizadeva omogočati in gojiti prijateljske odnose med ljudstvi in narodi.

Papežev nauk ukoreninjen v družbenem nauku Cerkve

V sedanjih razmerah je bolj kot kdaj koli prej potreben jasen glas, ki spodbuja države, naj ne pozabijo na napake in grozote preteklih konfliktov ter tudi tistih, ki, žal, trenutno potekajo. Nauk papeža Frančiška, ki je ukoreninjen v družbenem nauku Cerkve, posebej poudarja enotnost človeške družine in posledično potrebo po tem, da bi se mednarodna skupnost spopadala z izzivi usklajeno in večstransko.

Reprezentančna soba tajnika za odnose z državami
Reprezentančna soba tajnika za odnose z državami

Spoštovanje človeške osebe

Pristop Svetega sedeža ne more biti ločen od pogleda na človeško osebo, ustvarjeno po Božji podobi in podobnosti, katere »vrednost« je v njenem presežnem dostojanstvu. Prav v luči spoštovanja človeške osebe, njenega celostnega razvoja ter njenih univerzalnih in temeljnih pravic Sveti sedež meni, da je moralna obveznost pomagati mednarodni skupnosti pri iskanju miru, spodbujanju dialoga in bratstva.

Glas papeža Frančiška: nedvoumna referenčna točka

Iz teh načel sledi konkretno prizadevanje papeža in Svetega sedeža glede vprašanj, ki so na dnevnem redu mednarodne skupnosti, začenši z zavzemanjem za migrante, begunce in notranje razseljene osebe. Glas papeža Frančiška predstavlja nedvoumno referenčno točko in pomembno vpliva na številna vprašanja, kot je na primer izvajanje globalnega dogovora o migracijah in beguncih. V mednarodni skupnosti sta prav tako močno odmevali okrožnici Laudato si', v kateri sveti oče obravnava problematike, povezane z našim skupnim domom, pri čemer pa se ne omejuje zgolj na tehnične in znanstvene vidike, ter v zadnjem času Fratelli tutti o bratstvu in družbenem prijateljstvu.

Hodnik v tretji loži
Hodnik v tretji loži

Prizadevanje za mir in razorožitev

Mednarodna skupnost je izrazila naklonjenost tudi glede ustanovitve Vatikanske komisije za covid-19, namen katere je preučevanje rešitev za izhod iz zdravstvene in socialne krize, ki jo je povzročila pandemija. Nato pa je kardinal Parolin navedel še prizadevanje za mir in razrešitev sporov ter razorožitev, predvsem jedrsko. Ob tem je poudaril, da bo resničen in dolgotrajen mir mogoč le, če bo družbeni in mednarodni red utemeljen na pravu in pravičnosti, ne pa na stanju brez vojne, ki je zagotovljeno na podlagi strahu in atomskega zastraševanja.

Stroški papeške diplomacije

Državni tajnik je nato odgovoril na vprašanje glede stroškov, povezanih s papeško diplomacijo. Najprej je spomnil, da je njeno poslanstvo krepitev vezi med Petrovim sedežem in delnimi Cerkvami ter pospeševanje razvoja prijateljskih odnosov med Svetim sedežem in državami za skupno dobro. »To prizadevanje danes temelji na mreži 128 apostolskih nunciatur v 174 državah, ki imajo diplomatske odnose s Svetim sedežem, 12 apostolskih delegacijah v okviru delnih Cerkva in 17 mednarodnih organizacijah. Redni in izredni stroški v letu 2020 so skupno znašali približno 23,8 milijona evrov, od tega je bilo rednih stroškov 20,1 milijona, izrednih pa 3,7 milijona: največji so bili povezani z gradbenimi deli novega sedeža v Vzhodnem Timorju. Če bodo podatki o odhodkih za leto 2020 potrjeni, bi pomenilo, da so se v primerjavi z letom 2019 stroški zmanjšali za približno 3,8 milijona evrov.

Kapela v stanovanju Julija III.
Kapela v stanovanju Julija III.

Opozarjati na skupno dobro in spoštovanje osebe

Ob koncu intervjuja pa je kardinal Parolin spregovoril o vlogi, ki jo ima Državno tajništvo pri soočanju z najnujnejšimi izzivi ter prizadevanju za izgradnjo drugačnega sveta. Izpostavil je, da izredna zdravstvena situacija, v kateri se nahajamo, še bolj poudarja splošno krhkost človeškega stanja in meje domnevne samozadostnosti sodobnega človeka. Kriza je torej priložnost za nov pristop, »priložnost za ustvarjanje bolj bratske in sočutne družbe« (Govor Generalni skupščini Združenih narodov, 25. september 2020), ki zahteva skupno ukrepanje, saj se, kot spominja papež, »nihče ne reši sam« (Urbi et Orbi, 27. marec 2020). Zato so potrebni odzivi na svetovni ravni na številnih področjih: v prvi vrsti je nujno spodbujanje javnega zdravja in pravice vsake osebe do osnovne zdravstvene oskrbe, vključno z vsesplošnim dostopom do cepiv. Prav tako je potrebno iskati nove oblike dela, ki bodo mogle resnično zadostiti človeškemu potencialu in hkrati potrditi dostojanstvo vsake osebe. V tem smislu je vloga Državnega tajništva ta, da še naprej neutrudno opozarja mednarodno skupnost in posamezne politične akterje na potrebe skupnega dobrega in spoštovanje človeške osebe.

Zemljevid sveta na hodniku v tretji loži
Zemljevid sveta na hodniku v tretji loži
Torek, 13. april 2021, 14:39