Išči

Vatican News
Vatikanska bazilika Vatikanska bazilika 

Nove priložnostne znamke. Obletnice, Ignacij Lojolski in Anton Padovanski

Vatikanska pošta in filatelistični urad sta objavila sporočila za javnost, v katerih so predstavljene nove priložnostne znamke. Z njimi bodo obeležili pet dogodkov: 500-letnico spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega, 800-letnico poti sv. Antona Padovanskega, 500-letnico rojstva papeža Siksta V., 50-letnico Združenja svetih Petra in Pavla, 50-letnico dvorane Pavla VI. Poleg teh bo izšla tudi serija znamk Evropa 2021: ogrožene nacionalne prostoživeče živali.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Znamke in žig prvega dne, 500-letnica spreobrnjenja sv. Ignacija
Znamke in žig prvega dne, 500-letnica spreobrnjenja sv. Ignacija

500-letnica spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega

Ob začetku Ignacijevega leta, ki bo potekalo od 20. maja 2021 do 31. julija 2022 v spomin na 500-letnico spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega, bo izšla serija znamk s poštnim žigom prvega dne. Dogodek, ki je zaznamoval njegovo življenje in odprl pot svetosti, namreč sega v 20. maj 1521: Ignacij je bil ranjen v bitki za Pamplono, zato so ga prepeljali v njegov rojstni kraj. V času okrevanja se je bodoči ustanovitelj Družbe Jezusove zaupal priprošnji sv. Petra, z željo, da bi kmalu ozdravil in še naprej živel svoje viteško življenje, obdan s slavo in častmi. Na predvečer praznika apostolov Petra in Pavla se je njegovo stanje izboljšalo. V tem času je veliko bral in ko je prebral že vse viteške romane, ki so jih imeli, mu je bratova žena dala knjigi Kristusovo življenje in Življenjepis svetnikov. Močno ga je prevzela Jezusova osebnost in dejanja tistih, ki so podarili svoje življenje zato, da bi mu sledili. Znašel se je na razpotju dveh poti: ali stara načrtovana pot posvetne slave, ugleda pred ljudmi, časti, bogastva ali pa pot svetnikov in Jezusa. Tako se je začela njegova pot spreobrnjenja in v tej izkušnji je zametek razločevanja duhov, ki je postalo središčna stvarnost ignacijanske duhovnosti.
Na znamki za 1,15 evra ter na poštnem žigu prvega dne je simbolično upodobljen trenutek spreobrnjenja: Ignaciju se med okrevanjem približa sv. Peter, v ozadju pa je jezuitski grb z monogramom IHS (Iesus Hominum Salvator).

Listič in žig prvega dne, 800-letnica poti sv. Antona Padovanskega
Listič in žig prvega dne, 800-letnica poti sv. Antona Padovanskega

800-letnica poti sv. Antona Padovanskega

Mineva že 800 let, odkar je sveti Anton Padovanski doživel brodolom na obali Sicilije in od njegovega prvega srečanja s svetim Frančiškom Asiškim. Fernando Martins de Bulhõesa, bodoči sveti Anton, se je odločil, da postane redovnik po tem, ko se je srečal z nekaterimi prvimi frančiškani – s petimi italijanskimi misijonarji, ki so odšli v Maroko, kjer so umrli mučeniške smrti. Njihov zgled ga spodbudil, da je tudi sam želel iti po njihovih stopinjah. Takoj je odšel v Maroko, vendar je po prihodu v Afriko hudo zbolel. Nameraval se je vrniti na Portugalsko, vendar je morala spomladi 1221 zaradi nevihte ladja, s katero je potoval, spremeniti smer in pristati na Siciliji. V Messini so ga sprejeli bratje in mu pomagali, da so se mu povrnile moč. Povedali so mu, da jih je Frančišek, ustanovitelj reda, povabil, naj pridejo v Assisi na srečanje vseh bratov tistega časa. Anton se je odpravil, prehodil je Italijo, dokler ni prišel do Assisija, kjer je prvič srečal sv. Frančiška. Sveti Duh ga je vodil, poznan in cenjen je bil kot mož evangelija in dejavne ljubezni, prijatelj Boga in ljudi, posebej najrevnejših. Tudi danes še vedno ostaja v srcih vseh, po vsem svetu ga  poznajo pod imenom sv. Anton Padovanski.
Na lističu je znamka v vrednosti 2,40 evra, na kateri je upodobljen svetnik z Detetom Jezusom v naročju. Desno od nje je stiliziran zemljevid Italije, na njem pa je označena pot, ki jo je Anton prehodil od Milazza do Padove. Na žigu je logotip, ki so ga minoriti bazilike sv. Antona v Padovi pripravili ob 800-letnici poti tega svetnika.

Znamki in žig, papež Sikst V.
Znamki in žig, papež Sikst V.

500-letnica rojstva papeža Siksta V.

Z znamkama in poštnim žigom prvega dne se bo Vatikan spomnil 500-letnice rojstva papeža Siksta V. Čeprav je bil njegov pontifikat kratek (od leta 1585 do leta 1590), velja za enega najpomembnejših v 16. stoletju. Sikst V. je namreč močno spodbujal socialno, finančno in predvsem urbanistično preureditev Rima.
S sodelovanjem arhitekta Domenica Fontane je nadaljeval in okrepil nekatere projekte, ki so jih začeli njegovi predhodniki, tako na strukturni in urbani kot tudi na arhitekturni ravni. Dokončal je kupolo svetega Petra, ki jo je zasnoval Michelangelo, in z gradnjo Sikstinske dvorane naročil povečanje Vatikanske apostolske knjižnice. Na štirih različnih točkah Rima je dal postaviti mogočne obeliske in jih tako simbolično povezal: Trg svetega Petra, Ljudski trg, Eskvilinski trg in Trg sv. Janeza v Lateranu, kjer je slaba dva meseca po začetku pontifikata začel z gradnjo nove Apostolske palače. Le-ta je bila končana leta 1589, zgrajena pa je bila tudi Loža blagoslovov.
Na znamki za 2 evra je upodobljen grb papeža Siksta V. iz kamna, ki se nahaja nad vhodom v Lateransko palačo. Na znamki v vrednosti 2,50 evra pa je papežev portret slikarja Pietra Facchettija iz leta 1590, ki ga hranijo v Vatikanskih muzejih.

Znamka in žig, Združenej sv. Petra in Pavla
Znamka in žig, Združenej sv. Petra in Pavla

50-letnica Združenja svetih Petra in Pavla

50-letnico Združenja svetih Petra in Pavla bosta Vatikanska pošta in filatelistični urad obeležila z znamko v vrednosti 1,15 evra in s poštnim žigom prvega dne. Ta ustanova je nastala na željo papeža Pavla VI. z namenom, da bi se ohranila dediščina vrednot častne straže njegove svetosti, ki jo je sicer sveti oče sam leto prej razpustil skupaj s papeškimi vojaškimi enotami. Člani so katoličani iz Rima, ki želijo »na poseben način dajati zgled krščanskega življenja, apostolata in zvestobe Apostolskemu sedežu« (kot je navedeno v 1. členu njihovega statuta). To pa želijo storiti preko kulturnih dejavnosti, del krščanske dejavne ljubezni in predvsem preko prostovoljstva v baziliki sv. Petra in med papeškimi bogoslužji. Geslo »Trdno vztrajamo v zvestobi svojih očetov«, ki je bilo že vodilo papeške častne straže, izraža njihov namen, da bodo vedno združeni v zvestobi papežu in predanosti njegovi službi, po zgledu tistih, ki so hodili pred njimi.
Znamka prikazuje zadnji del vatikanske bazilike, saj tam poteka večji del dejavnosti in služenja članov Združenja svetih Petra in Pavla. V ospredju znamke je Berninijev baldahin nad grobom sv. Petra, v ozadju stena apside, dodan pa je tudi grb Združenja: izbral ga je papež Pavel VI., prikazuje pa apostola Petra in Pavla na pozlačenem steklu iz druge polovice 4. stoletja, ki ga hranijo v Vatikanskih muzejih.

Razglednice in žig, 50 let dvorane Pavla VI.
Razglednice in žig, 50 let dvorane Pavla VI.

50-letnica dvorane Pavla VI.

Poleg znamk in poštnih žigov prvega dne pa bo 25. maja izšla tudi serija štirih razglednic in žig prvega dne v spomin na 50-letnico dvorane Pavla VI. Gre za vatikanski avditorij, kjer potekajo splošne avdience in drugi dogodki, katerih se udeležuje večje število vernikov. Prvotno se je dvorana imenovala po arhitektu Nerviju, ki je na željo papeža Pavla VI. leta 1964 naredil načrt zanjo. Za javnost so jo odprli leta 1971.
Železnobetonsko zgradbo, ki se nahaja levo od bazilike sv. Petra in lahko sprejme 12.000 obiskovalcev, osvetljujeta dve ogromni večbarvni okni madžarskega umetnika Jánosa Hajnala. Sredi odra od leta 1977 pod velikim paraboličnim obokom izstopa bronasto delo Pericla Fazzinija, ki predstavlja Kristusa, ki vstane iz kaosa smrti.
Z obnovo, ki je leta 2011 potekala pod vodstvom Vatikanskega governatorata in pod nadzorom Vatikanskih muzejev, so bronasti umetnini povrnili prvotno svetlobo in sijaj. Leta 2008 je začel delovati tudi fotovoltaični sistem, ki je nameščen na strehi dvorane. Zahvaljujoč 2400 fotonapetostnim modulom zagotavlja četrtino energije za potrebe dvorane in sosednjih zgradb.

Evropa 2021: ogrožene nacionalne prostoživeče živali
Evropa 2021: ogrožene nacionalne prostoživeče živali

Evropa 2021: ogrožene nacionalne prostoživeče živali

V okviru serije znamk Evropa 2021 pa so tokrat v ospredju Vatikanski vrtovi. Gre za naravni habitat v velikosti 23 hektarjev, ki se večinoma nahaja na Vatikanskem griču. V tem majhnem ekosistemu avifavna predstavlja najbolj ogrožen del, saj je umeščena v širše mestno okolje, kamor so se množično naselile tujerodne vrste, v škodo avtohtonim.
Najmanjši med njimi je stržek (Tryglodytes troglodytes), ki ga je mogoče videti v gozdnem predelu Vatikanskih vrtov. Ta je upodobljen na znamki za 1,15 evra. Največja pa je navadna postovka (Falco tinnunculus), ki se je zaradi urbanizacije podeželja preselila v mestna središča in v Vatikanu našla idealen ekosistem. Najdemo jo na znamki v vrednosti 1,10 evra.

Prisluhni prispevku
Četrtek, 29. april 2021, 14:53