Leto družine: krščansko oznanilo o družini je vesela novica
Andreja Červek – Vatikan
»Trajajoča situacija pandemije na mednarodni ravni v vseh nas ustvarja zaskrbljenost in trpljenje, a nas zaradi tega ne sme paralizirati. Nasprotno, ravno v tem posebno času zbeganosti smo mi kristjani poklicani biti priče upanja. K poslanstvu Cerkve namreč spada, da je vedno oznanjevalka vesele novice evangelija,« je povedal prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje, kardinal Kevin Farrell, in spomnil, da se apostolska spodbuda Amoris Laetitia začne ravno s temi besedami: »Krščansko oznanilo o družini je zares vesela novica« (AL, 1). Zato je primerno, da »se celotno pastoralno leto posveti krščanski družini, kajti predstaviti svetu Božji načrt o družini je vir veselja in upanja; zares je vesela novica«.
Pandemija je pustila težke posledice na milijone osebam. A ravno družina, čeprav je bila močno prizadeta pod različnimi vidiki, je ponovno pokazala svoj obraz »varovalke življenja«, kot je to bil tudi sv. Jožef. »Družina ostaja za vedno 'varovalka' naših najbolj pristnih in izvornih odnosov, ki se rojevajo iz ljubezni in nam pomagajo zoreti kot osebe,« je pripomnil kardinal Farrell.
Nadaljeval je, da pet let od izdaje Amoris Laetitie predstavlja spodbudo za vso Cerkev, da vzame v roke ta pomemben dokument, ki je rezultat dolge sinodalne poti. »Leto 'Družina Amoris Laetitia' je dragocena priložnost, da zorijo sadovi te poti, ne samo v različnih cerkvenih kontekstih, ampak tudi v samih družinah,« je zatrdil. Cerkvena navodila je namreč treba poznati, jih sprejeti in spremeniti v prakso. »V tem letu imamo torej priložnost, da vsem bolje predstavimo bogastvo apostolske spodbude, ki vsebuje besede poguma, spodbude, razmišljanja, v širšem smislu pa vsebuje predloge za pastoralne poti, tudi praktične.«
»Družine potrebujejo pastoralno oskrbo in predanost.« V običajni pastorali smo pri mnogih vprašanjih še vedno na začetni stopnji, pri čemer je kardinal spomnil na spremljanje parov in družin v stiski, na podporo osebe, ki je ostala sama, na revne in razkrojene družine. »Mnogim družinam je treba pomagati, da v trpljenju življenja odkrijejo navzočnost Kristusa in njegove usmiljene ljubezni. To leto je zato priložnost, da se doseže družine, da se ne bi čutile same pred težavami, da bi se z njimi hodilo, se jih poslušalo in bi se začelo pastoralne iniciative, ki bi jim pomagale gojiti njihovo vsakdanjo ljubezen.«
Kardinal Farrell je še izpostavil pomen »pastoralne prenove« na področju družinske pastorale in nakazal tri vidike. Na prvo mesto je postavil potrebo po večjem sodelovanju. »Tudi na področju družinske pastorale se Cerkev mora naučiti deliti izkušnje, ki so se skozi leta pokazale rodovitne in so uspele ponesti oznanilo evangelija v življenje zakoncev in družin.«
Drugi vidik pastoralne prenove se nanaša na spremembo miselnosti, kar pomeni, da se na družine ne gleda kot na navaden »objekt« pastorale, ampak kot »subjekt«. »Družine so polne potencialov in darov za vso družbo in za Cerkev in zato jih je treba priznati in aktivno vključiti kot protagonistke redne pastorale v župnijah in škofijah. Pomemben vidik tega protagonizma družin je njihov živeti zgled. Neredko se odlikujejo po dejstvu, da predstavljajo živeto vero, so 'živeta kateheza'.«
Kot tretji vidik pa je kardinal navedel formacijo formatorjev, torej tistih, ki opravljajo pastoralno delo z družinami, začenši z bodočimi duhovniki (od semenišča dalje), pa vse do laikov in družin, ki se posvečajo temu apostolatu. Formatorji morajo družinam pokazati, kako milost, ki izvira iz zakramenta svetega zakona, lahko odgovori na izzive praktičnega življenja, ne abstraktno, ampak v konkretnih okoliščinah, ki se živijo znotraj različnih kultur in geografskih območij po vsem svetu.
