Išči

Vatican News
MOZAMBIQUE-CYCLONE/

Parolin: Podnebne spremembe – oblikovati globalno dolgoročno strategijo

Na virtualnem podnebnem vrhu o prilagajanju podnebnim spremembam, ki poteka 25. in 26. januarja, je kardinal Parolin spregovoril o potrebi po eni globalni strategiji, ki bi ublažila negativne vplive spremenjenega podnebja. A ne gre samo za tehnološko vprašanje, ampak tudi za vprašanje splošnega življenjskega sloga. Boj proti podnebnim spremembam je treba povezati z bojem proti revščini.

Andreja Červek – Vatikan

Podnebni vrh 2021 (Climate Adaptation Summit – CAS 2021), ki ga 25. in 26. januarja gosti Nizozemska, tokrat poteka izključno v virtualni obliki. Posvečen je pospeševanju prilagajanja naših družb in ekonomij na neizogibne posledice podnebnih sprememb v prihodnjih letih. V imenu papeža Frančiška je včeraj na njem spregovoril državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, ki je poudaril, da je odgovor na podnebne spremembe tudi priložnost za »pospeševanje novega razvojnega modela«, ki bi izboljšal splošne življenjske pogoje, zdravje in varnost ter zagotovil nove zaposlitvene možnosti.

Ne zgolj tehnološki problem

Vsi vemo, da so podnebne spremembe svetovni problem z resnimi posledicami: okoljskimi, socialnimi, ekonomskimi, političnimi in za distribucijo dobrin. Gre za  enega od glavnih izzivov, s katerim se človeštvo sooča v naših dneh. Znanstveni podatki jasno kažejo, da je »nujno potrebno spremeniti dejanja, znotraj konteksta etike, enakosti in socialne pravičnosti«, je izpostavil Parolin ter dodal, da »prehod na zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov ni zgolj problem, ki se tiče samo tehnologije, ampak je tudi vprašanje potrošniških vzorcev, vzgoje in življenjskega sloga«.

 Zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov in omejitev dejavnosti sta torej potrebna, nista pa zadostna. Dopolnjuje ju namreč okrepitev prilagoditve in odpornosti. »To je moralni in človeški imperativ, še posebej ker največje negativne posledice podnebnih spremembe prizadenejo najranljivejše ljudi: revne in prihodnje generacije. Medtem ko so revni najmanj odgovorni za segrevanje podnebja, pa so lahko ravno oni najbolj prizadeti, v kolikor imajo najmanj prilagodljive zmožnosti in pogosto živijo na geografskih območjih, ki so še posebej v nevarnosti,« je zatrdil kardinal Parolin.

Dolgoročna strategija, ki je globalna in skupna

»Komplementarnost ublažitve in prilagoditvene dejavnosti zahtevajo oblikovanje globalne in skupne dolgoročne strategije, ki sloni na jasnih obveznostih, je zmožna opredeliti in podpreti nov razvojni model ter zgraditi sinergijsko vez med bojem proti podnebnim spremembam in bojem proti revščini.« Ničesar namreč ni mogoče doseči, če vsak dela sam, kar zelo dobro kaže pandemija covida-19. Parolin se je pri tem navezal na papeža Frančiška, ki je na generalnem zasedanju Združenih narodov septembra lani zatrdil, da »se soočamo z izbiro med dvema možnima potema. Ena pot vodi v krepitev multilateralizma kot izraza obnovljenega smisla o globalni soodgovornosti, o solidarnosti, ki je osnovana na pravičnosti, in o doseganju miru in edinosti znotraj človeške družine, kar je Božji načrt za svet. Druga pot poudarja samozadostnost, nacionalizem, protekcionizem, individualizem in izolacijo, kar bi zagotovo bilo pogubno za vso skupnost, saj bi povzročilo samo-zadane rane vsakemu. In ta pot ne sme prevladati.«

Usmeriti se v bolj človeški, socialni in celostni razvoj

Ublažitev in prilagoditev dejavnosti sta močno povezana z dvojno perspektivo. Zahtevata trdno mednarodno sodelovanje, ki je zavezano trajnostnemu razvoju z nizko emisijo ogljikovega dioksida, ter prav tako vlaganje v okrepitev tehnologije in odpornosti, ki se ju pod pravičnimi pogoji posreduje najranljivejšim državam. Kardinal Parolin je izrazil upanje, da bi »iz odgovora na podnebne spremembe naredili priložnost za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev, zdravja, transporta, energije in varnosti ter za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Ta naloga je težka in kompleksna, a vemo, da imamo svobodo, inteligenco in sposobnost, da vodimo in usmerimo tehnologijo in jo damo na razpolago za drugo vrsto razvoja: takšnega, ki je bolj človeški, socialni in celostni. Prav tako bi morali pokazati, da imamo politično voljo in motivacijo za pospeševanje tega dolgoročnega prizadevanja.«

Po Parolinovih besedah se nahajamo pred pomembnim izzivom v korist skupnega dobrega: »Nimamo druge alternative, kot da se zavzamemo za izvršitev odgovornega kolektivnega odgovora brez primere, pripravljeni delati skupaj pri izgrajevanju skupnega doma.«

Torek, 26. januar 2021, 10:38