Išči

Vatican News
Msgr. Gabriele Caccia, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku Msgr. Gabriele Caccia, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku 

Msgr. Caccia: Skupne poti iskanja za dolgotrajnejše rešitve

Posledice pandemije, pa tudi vojne in terorizem še naprej ogrožajo človekove pravice v svetu, medtem ko bodo najranljivejše države postajale vedno bolj revne, če se ne bo izbrisal njihov zunanji dolg. Najprimernejši odgovor na trenutne problematike sta enotnost in podelitev. Tako je v pogovoru za Radio Vatikan zatrdil nadškof Gabriele Giordano Caccia, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, ki se je v ponedeljek, 10. januarja, srečal s papežem Frančiškom.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ne zaprtost, ampak skupno iskanje rešitev

Najprej je odgovoril na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju pandemija še poslabšala situacijo na področju človekovih pravic in socialnih razlik, namesto da bi ljudi povezala: »Zelo pogosto v trenutkih težav obstaja poskus, da bi se zaprli, da bi se rešili. Vsakdo misli, da bo lahko našel rešitve, če bo živel v svojem majhnem svetu tako, da se bo zaščitil. Vendar pa kot lahko razumemo v svetu, je potrebno rešitve iskati in najti skupaj, saj je svet vedno bolj ena in edina velika stvarnost. Pred 75. leti je potekala svetovna vojna, na koncu se je razumelo, da iskanje nacionalističnih interesov ali interesov zgolj nekaterih držav ne morejo voditi daleč, zato je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov. Mislim, da se bo lahko tudi iz te krize razumelo, da so skupne poti tiste, ki so dolgotrajnejše za razrešitev problema vseh.«

Izbris zunanjega dolga najranljivejših držav

Msgr. Caccia je bil tisti, ki je OZN odločno pozval k izbrisu zunanjega dolga najranljivejših držav. Po njegovem mnenju je to pot, ki je mogoča. »Obstajajo znamenja spodbude. Sprva je šlo za odlog. To je ena izmed poti, ni edina, vendar pa je pomembno, da se predvsem v času izrednih razmer lahko sprejme določene ukrepe, ki pomagajo kasneje pri iskanju dolgotrajnejših rešitev.«

Poziv h globalnemu premirju. Kako naprej?

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku je nato spregovoril o korakih, s katerimi je mogoče soočati vojno in terorizem, »tretjo svetovno vojno po kosih«, kot papež Frančišek pogosto opiše trenutno situacijo, ki jo živi človeštvo: »Na začetku pandemije je generalni sekretar OZN med prvimi pozivi, ki jih je namenil mednarodni skupnosti in celotnemu svetu, povabil h globalnemu premirju. Sveti oče se mu je pri tem predlogu takoj pridružil, saj se v trenutku krize kot je trenutna, še bolj razume, da ni smiselno trošiti moči in zapravljati za to, kar ni kruh, za to, kar ni zdravje, ampak kar uničuje. V tem smislu so mnogi sprejeli ta poziv, vendar pa ga je potrebno spremljati, prilagajati, dialogizirati, saj se določene pobude lahko utrdijo in moremo upati, da se tudi preko njih najde rešitev za te konflikte.«

Spremeniti pogled, da bi našli rešitve

Na vprašanje, če so se po njegovem mnenju trenutne globalne težave zaradi t.i. »krize demokratičnih sistemov« povečale, je nadškof Caccia odgovoril: »Mislim, da ima vsak sistem svoje pozitivne strani in svoje šibkosti. Obstajajo pogoji, ki omogočajo večjo spodbudo na področju celostnega razvoja, vendar pa se je vedno potrebno vzgajati za mir, za skrb za drugega, za svetovnost, za sodelovanje. In to je tudi povabilo papeža Frančiška v okrožnici Fratelli tutti: spremeniti pogled. Potrebna je širša perspektiva, potem se najdejo tudi konkretne poti, sicer ostajamo ujetniki logike, ki je obsojena na propad.«

Migranti: Ne številke, ampak bratje in sestre

Ob koncu intervjuja pa je beseda tekla o vprašanju sprejemanja in integracije migrantov, ki je v času pandemije še bolj zapleteno: »To je gotovo problem, ki zelo močno zadeva Italijo, vendar pa je v to vrsto problematike vpletenih veliko držav po svetu, tako v Amerikah kot v Aziji, torej gre resnično za svetovni problem. Menim, da bi pogled bližine, sprejemanja omogočil, da bi našli tudi nove rešitve, seveda glede na zmožnosti, razmere v državi ter na vrsto oseb. V primeru Italije, so na primer novost humanitarni koridorji, pri katerih sodelujejo Skupnost sv. Egidija, luteranska skupnost in italijanska država. Ustvarjalnost je res velika, obstaja veliko načinov, ki so lahko v pomoč. Pomembno je, da obstaja volja, da bi odprto soočili ta problem; da ne bi upoštevali le zastrašujočih številk, ampak imena. Za vsakim imenom je zgodba, za imenom je izkušnja, je brat, sestra, ne le številka.«

Torek, 12. januar 2021, 11:22