Kardinal Koch o novem prevodu Skupne izjave glede nauka o opravičenju
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Razdeljenost lahko postane del zgodovine sprave
»Ne moremo izbrisati zgodovine razdeljenosti, vendar pa le-ta lahko postane del naše zgodovine sprave,« je poudaril kardinal Koch ter dejal, da »Skupna izjava glede nauka o opravičenju iz leta 1999 predstavlja pomembno fazo na poti katoliško-luteranske sprave. Vprašanje, ki je ključnega pomena za naše krščansko življenje – "Kako se pride do zveličanja in kako se ostane v zveličanju?" – je v 16. stoletju izzvalo ostre razprave, ki so vodile v razdeljenost Cerkve. Po stoletjih polemik glede veroizpovedi so mogli leta 1999 katoličani in luterani skupaj sporazumno, kljub različnosti, izpovedati: "ne na osnovi naših zaslug, ampak samo po milosti in v veri v Kristusovo zveličavno delo, nas Bog sprejema in prejemamo Svetega Duha, ki prenavlja naša srca, nas nagiba, da izvršujemo dobra dela, in nas zanje usposablja." (SI 15)«
Pomen nove izdaje dokumenta
V nadaljevanju pogovora je kardinal podrobneje razložil vsebino nove izdaje, ki vključuje tudi nekatera besedila, ki so bila tokrat prvič prevedena v italijanščino. Poudaril je, da je bila Skupna izjava glede nauka o opravičenju iz leta 1999 prvotno dvostranski dokument, sad dialoga med luterani in katoličani, zatem pa so ga sprejeli tudi metodisti, anglikanci in reformirane cerkve. Leta 2019 so se predstavniki vseh teh skupnosti srečali na Univerzi Notre Dame v Severni Ameriki, kjer so izrazili svojo pripravljenost, da si bodo tudi v prihodnosti prizadevali za ekumenizem. Vsa besedila, povezana s tem, so objavljena tudi v novi izdaji, z željo, da bi bil tudi v italijanskem, predvsem katoliškem, svetu bolj poznano to posebno pričevanje o ekumenski spravi.
Nov prevod predstavljen 500 let po izobčenju Luthra
Ekumenski uvod v izdajo z novim prevodom Skupne izjave glede nauka o opravičenju je poleg kardinala Kocha podpisal tudi generalni tajnik Svetovne luteranske zveze, častiti Martin Junge. Predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov je povedal več o tem dejstvu ter o razlogu, da je bil dokument objavljen 3. januarja letos. Takrat je namreč minilo 500 let, odkar je papež Leon X. izobčil Martina Luthra. To dejanje po besedah kardinala Kocha »še naprej predstavlja bolečo rano v zgodovini katoliško-luteranske razdeljenosti. Luthrova obsodba papeža, katerega je poimenoval "antikrist", je bila prav tako razlog za medsebojno oddaljitev. Svetovna luteranska zveza in Papeški svet za pospeševanje enosti kristjanov se nahajata pred izzivom, saj morata z ekumenskega vidika pojasniti zgodovinska, teološka in kanonska vprašanja, povezana z izobčenjem Martina Luthra. Ta naloga je bila že pred časom zaupana ekumenski skupini strokovnjakov« in kardinal Koch je izrazil upanje, da bodo v bližnji prihodnosti lahko objavili »Skupno sporočilo«. S tega vidika je po njegovem mnenju prav tako pomembno, da je uvod v novo izdajo podpisal tudi Martin Junge, saj sta tako skupaj pokazala, da obe skupnosti še naprej želita odločno nadaljevati pot sprave pod vodstvom evangelija.
Naslednji korak?
Ob koncu intervjuja pa je beseda tekla še o naslednjem možnem koraku na poti sprave med katoličani in luterani. Kardinal Koch je spomnil, da bomo leta 2030 obhajali 500-letnico augsburške veroizpovedi (Confessio Augustana), ki je del luteranskih veroizpovedi. Po njegovih besedah je šlo leta 1530 za zadnji, žal neuspeli, poskus, da bi preprečili razdeljenost v Cerkvi. Dejal je, da ima augsburška veroizpoved velik ekumenski potencial, ki ga lahko katoličani in luterani ponovno odkrijejo.
