Kongregacija za katoliško vzgojo predstavila tri nova Navodila

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Navodila v skladu z Veritatis Gaudium

Tri Navodila so nastala v skladu z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Veritatis Gaudium (Veselje resnice) o cerkvenih univerzah in fakultetah, ki je izšla 8. decembra 2017. Namen treh novih dokumentov je odgovoriti na potrebo, da bi »ustvarjali mreže« v mnogovrstni stvarnosti visokošolskih ustanov za Cerkev, ki bo v izhodu in misijonarska.

Združevanje, vključevanje, pridruževanje ustanov

Nova Navodila so osredotočena na tri ključne besede: združevanje, vključevanje in pridruževanje ustanov. Gre za tri pomembne spremembe, glede katerih mora zadnjo besedo podati vatikanski dikasterij: v kolikor so odobrene, odlok velja za poskusno dobo petih let – ad quinquennium experimenti gratia – in je lahko podaljšan za nadaljnjih pet let ali pa je po tem obdobju preklican.

Msgr. Zani o spremembah in študijski ureditvi

Msgr. Zani je v pogovoru za Radio Vatikan razložil, kakšne spremembe prinašajo novi dokumenti za visokošolske ustanove: »Imamo preko 500 cerkvenih ustanov. Od tega je okoli 120 cerkvenih fakultet (teologija, filozofija, cerkveno pravo in druge fakultete), nato pa imamo še okoli 400 ustanov, ki so združene, vključene in pridružene. To pomeni, da imajo cerkvene fakultete študijsko ureditev, ki je podobna državnim, se pravi, da obstajajo tri stopnje študija. Prva stopnja se zaključi z diplomskim nazivom, druga z magistrskim nazivom in tretja z doktorskim nazivom. Imamo torej 120 fakultet, vendar pa imamo po svetu še druge ustanove, ki so združene, vključene in pridružene. Pridružene ustanove imajo samo prvo stopnjo študija, medtem ko združene ustanove lahko podeljujejo tudi magistrski naziv. Vključene ustanove, ki so zelo redke in so specializirane, pa podeljujejo samo naziv druge ali tretje stopnje. Te ustanove so povezane s fakultetami, torej imajo le-te odgovornost zanje.

Dvig kvalitete študija, nazivi predavateljev

Novost je ta, da so bili ti predpisi vedno napisani v latinščini, v tem trenutku pa je potrebno uporabljati vse moderne jezike. Predvsem pa je potrebno upoštevati dvig kvalitete ustanov. Gre za zelo konkretne predpise, ki zadevajo predvsem zahteve v zvezi s študijskimi nazivi, ki jih morajo imeti predavatelji. Ker so pridružene ustanove večinoma bogoslovna semenišča, predpisi prav tako upoštevajo razliko glede formacije bodočih duhovnikov in redovnikov. Njihova formacija se sklicuje na dokument Ratio Fundamentalis, za katerega je pristojna Kongregacija za kler. Naša naloga je slediti študije, tako da semeniščem svetujemo, da je dobro imeti vodstvo, vključno s celotno formacijo bogoslovcev, ločeno od študijev, ki so sicer povezani s cerkvenimi fakultetami.«

Ustvariti mrežo, delati skupaj

V nadaljevanju je msgr. Zani spomnil, da je glavni poudarek konstitucije Veritatis Gaudium na tem, da je potrebno ustvariti mrežo: »Eno izmed načel je bilo prav to, da bi delali skupaj. "Ustvariti mrežo" ima dva pomena: najprej gre za boljše usklajevanje študijev znotraj ustanove. Govorimo torej o transdisciplinarnosti, da predmeti ne bi bili avtoreferenčni in predlogi ter izrazi razdrobljeni, ampak v medsebojnem dialogu. Poleg tega gre tudi za povabilo, da bi ustvarili mrežo v smislu, da ne bi množili nepotrebnih ustanov na področjih, kjer že obstajajo bolj specializirani zavodi. V tem smislu so procesi združevanja, pridruževanja in vključevanja zelo pomembni za utrjevanje odnosov med ustanovami, kljub temu, da seveda ohranjajo svojo avtonomijo. To ustvarjanje mreže je bolj očitno v stvarnosti v Rimu, kjer imamo več fakultet za teologijo, filozofijo in cerkveno pravo. Že več let si prizadevamo, da bi se izogibali dvojnikom in namesto tega bolj ovrednotili specializirane ustanove, pri čemer nam bodo pomagali tudi trije novi dokumenti.«

Za misijonarsko Cerkev v izhodu

Ob koncu intervjuja pa je tajnik Kongregacije za katoliško vzgojo odgovoril na vprašanje, kakšna je prihodnost visokošolskih ustanov, ob upoštevanju geografskih razlik: »Veritatis Gaudium je temeljito prevzela in interpretirala Evangelii gaudium (Veselje evangelija), kjer papež govori o Cerkvi v izhodu, o Cerkvi, ki je v celoti misijonarska. To je tudi načelo, ki je bilo sprejeto v novih pravilih cerkvenih ustanov: najprej v smislu misijonarskosti, ki jo razumevamo kot poglobljen dialog z današnjo družbo, kulturami ter izzivi v svetu. Po drugi strani pa je potrebno misijonarskost razumeti tudi v geografskem smislu. Papeška univerza Urbaniana, na primer, ima na področju Afrike in Azije 110 pridruženih ustanov. To je izredno sredstvo za delo znotraj mreže, tudi v sodelovanju s Kongregacijo za evangelizacijo narodov. V tem smislu si torej prizadevamo, da bi s temi ustanovami prepoznavali današnje izzive in odgovarjali nanje, ter da sistem cerkvenih študijev ne bi bil avtoreferenčen, ampak bi sledil spodbudi Cerkve nove evangelizacije in nove misijonarskosti.«