Išči

Vatican News
Papež Frančišek je Svet Evrope v Strasbourgu obiskal novembra 2014 in države članice tudi nagovoril Papež Frančišek je Svet Evrope v Strasbourgu obiskal novembra 2014 in države članice tudi nagovoril 

Sveti sedež: že 50 let kot stalni opazovalec pri Svetu Evrope

Ob 50. obletnici navzočnosti Svetega sedeža kot stalnega opazovalca pri Svetu Evrope je kardinal Pietro Parolin izpostavil središčno mesto človeške osebe in njenega dostojanstva, služenje pa označil kot vogelni kamen poslanstva Sveta Evrope.

Andreja Červek - Vatikan

Sveti sedež je kot stalni opazovalec pri Svetu Evrope v Strasbourgu navzoč že 50 let. Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je ob tej priložnosti spregovoril o središčnem mestu človeške osebe in varovanju njenega dostojanstva. V ospredje je postavil nekaj temeljnih resnic, ki se nanašajo na vse države, vse narode in vse osebe.

Služenje kot temelj poslanstva Sveta Evrope

Odnosi Svetega sedeža s Svetom Evrope so se začeli leta 1962, ko je postal del evropske kulturne konvencije. »A že od trenutka ustanovitve Sveta Evrope je Sveti sedež izrazil svoje veliko zanimanje za delo Sveta, predvsem v korist zaščite in pospeševanja človekovih pravic, demokracije ter vladavine prava na celini,« je dejal kardinal Parolin v četrtek, 12. novembra 2020, ko je nagovoril države članice Sveta Evrope. Skliceval se je na papeža Frančiška, ki je med svojimi obiski in v govorih pogosto izpostavil, da so »sanje ustanoviteljev bile vzpostaviti Evropo v duhu vzajemnega služenja, ki mora tudi danes, v svetu, ki je bolj nagnjen k postavljanju zahtev kot pa k služenju, biti vogelni kamen poslanstva Sveta Evrope v imenu miru, svobode in človeškega dostojanstva«.

Prioriteta je človekovo dostojanstvo

Skrb za človeško osebo predstavlja temelj, na katerem lahko in moramo graditi Evropo, ki spoštuje ideale njenih očetov ustanoviteljev, je poudaril Parolin. »Ravno dostojanstvo človeške osebe je glavna prioriteta Svetega sedeža in tudi želja, ki jo papež Frančišek jasno izraža v zadnji okrožnici o bratstvu in družbenem prijateljstvu Fratelli tutti.« V zvezi s tem sta Sveti sedež in Svet Evrope uspešno delala skupaj, istočasno pa spoštovala svoje različne vloge. Kot je pripomnil, še vedno obstaja iskren namen, da se to sodelovanje na področjih skupnega interesa nadaljuje tudi v prihodnje. Dokaz te stalne pripravljenosti za sodelovanje so tudi različne konvencije in delni sporazumi, ki jih je ratificiral Sveti sedež.

Spoštovanje demokracije in vladavine prava

Kardinal Parolin je v ospredje postavil tudi spoštovanje demokracije in pravne države, o čemer je treba razmisliti »še posebej sredi tega zgodovinskega trenutka, ko smo vsi zaskrbljeni zaradi pandemije covida-19«. To je bilo prav tako poudarjeno v smernicah v času krize covida-19, ki ga je Generalni sekretariat Sveta poslal vsem 47. državam članicam, 7. aprila 2020, in kjer so bili poudarjeni spoštovanje demokracije, vladavina prava in človekove pravice.

Vse države, vsi narodi, vse osebe

»Da bi dal svoj edinstven in poseben prispevek k izgrajevanju družine narodov, Sveti sedež, ki je zvest svojemu posebnemu poslanstvu evangelizacije kot polnopravni član mednarodne skupnosti in na enaki ravni z ostalimi državami, ima v tej skupnosti poseben položaj. Ni pa zadovoljen, da je samo opazovalec stvarnosti. Preko moralnega vplivanja, ki ga izraža v svojih presojah in kot »izvedenec za človeškost« ter tudi kot aktivni sodelavec, ki je vključen v različne ravni odločanja, si Sveti sedež prizadeva graditi strukture solidarnosti v korist vseh,« je dejal državni tajnik ter v nadaljevanju govora pozornost posvetil nekaterim specifičnim resnicam.

Kot je pojasnil, »se ne nanašajo na osebo, ampak na človeško osebo, ne samo na nekaj oseb, ampak na vse osebe«: »Te resnice niso v korist nekaterih držav ali nekaterih narodov, ampak vseh držav in vseh narodov. Tičejo se celotne naše ljubljene Evrope ter tudi celotnega sveta. Moje iskreno upanje je, da bi Evropa postala dom človeških oseb in bi Svet Evrope, v spoštovanju svojega poslanstva, ki ostaja osnova njegovih temeljev, lahko še naprej z vedno večjo lučjo širil resnico o človeški osebi.«

Prva univerzalna resnica: veličastvo človeka

Človek je v stvarstvo postavljen kot oskrbnik – ne samo en človek ali ena rasa, ampak človek kot tak. Zato torej ne more biti suženj. In to je po Parolinovih besedah je prva stvar, pri kateri človek potrebuje pomoč, da se osvobodi vseh suženjstev, tako materialnih kot duhovnih. V našem svetu obstaja več oblik suženjstva, h katerim pristopa tudi Svet Evrope z vlaganjem v različna področja, na primer človekove pravice, migracija in begunci, mir, izobraževanje, mladi in šport, spoštovanje demokracije in vladavine prava, kulturni in medverski dialog, kulturne poti, etnični projekti, zaščita najranljivejših, ter z bojem proti vsaki vrsti nasilja in trgovine z ljudmi, pranja denarja itd. Vse te problematike zahtevajo vprašanja, ki se dotikajo naše vesti, in tehtne odgovore. »Dokler človeka ne postavimo ponovno v središče vseh naših interesov in dokler služenje človeku ne postane najpomembnejši cilj našega dela, se bomo še naprej soočali z istimi problemi, rešili zelo malo, kajti manjka nam resnica o človeku,« je zatrdil.

Druga resnica: zemlja, človekov dom

Druga resnica o človeku govori o Zemlji kot človekovem domu; je torej dom vseh ljudi. Papež Frančišek je z okrožnico Laudato si' pozval k celostni ekologiji ter spomnil, da je človeštvo varuh in ne gospodar stvarstva. Kardinal Parolin je pri tem izrazil zadovoljstvo, da Svet Evrope posveča veliko pozornost tej temi, ki je morda najnujnejša med vsemi, pri čemer je izpostavil, da tega zavzemanja pandemija covida-19 ne bi smela spodkopati.

Tretja resnica: služenje človeški osebi

Na tretjem mestu je Parolin spregovoril o služenju človeški osebi. Dotaknil se je vprašanja migrantov ter izhajal iz temeljne antropološke predpostavke. Človeško osebo je treba razumeti v njeni celovitosti, ne samo kot telo, ki ga je treba hraniti, ampak tudi kot dušo, srce, inteligentnost, um, kot poklicanost v občestvo, univerzalno bratstvo in ljubezen brez meja. »Če bomo to načelo vnesli v vprašanje o migraciji, bomo izzvali vest na osebni in skupnostni ravni. Migranti torej niso razumljeni kot sredstva, ki se jih izkoristi in slabo plačuje, ampak kot osebe, ki se jih sprejme s pravicami in dolžnostmi. Včasih to tudi pomeni, da se ustvarijo pogoji, da si neka oseba, ki je živela izredno težke situacije, lahko nazaj pridobi svoje dostojanstvo. Ravno to je težko. Pa vendar gre ravno za to: vrniti dostojanstvo tem oseba,« je izpostavil kardinal.

Četrta univerzalna resnica: vrednotenje človeške osebe

Četrta univerzalna resnica o človeku se nanaša na tekmovalnost, ki bo rešila človeško osebo in ki se nanaša na vzajemno spoštovanje. Države, mednarodne organizacije, verstva, humanitarna združenja naj bi bile spodbujene z višjo resnico ali popolnejšo ljubeznijo do človeštva. »Če vsak med nami, predstavniki različnih držav, postane ambasador miru pri svoji vladi, bo mogoče tekmovati pri ustvarjanju vedno večjega miru za nas in za ostale bližnje države. Na ta način bo lahko vsa Evropa, združena in solidarna, pokazala to znamenje pravičnosti preostalemu svetu.« Parolin je zagotovil, da »Sveti sedež, ki se zaveda svoje verske narave in svojega univerzalnega poslanstva, hoče dati prispevek k miru, prepričan, da samo enotno in svetovno prizadevanje, ki v središče postavlja zaščito človeške osebe, predvsem ženske, otroke in nezaščitena ljudstva, ter tudi zaščito njihovi temeljnih pravic, lahko pomaga vzpostaviti iskanje resničnega miru in napredka narodov. Mir je treba iskati vedno in vsepovsod.«

Delovanje in solidarnost

Ob koncu svojega govora je kardinal Parolin govoril še o peti in šesti resnici. Kot je dejal, je treba besedam dati konkretnost z dejstvi ter priznati, da drug drugega potrebujemo, saj nam je skupna ista človeška situacija, kar nam jasno kaže virus. Pandemija covida-19 je svetu pokazala njegovo šibkost in nepripravljenost v pristopanju k prihodnosti, ki se lahko kaže kot nemirna in uničevalna, kar se tiče človeških življenj. »Vsi smo v istem čolnu in vsi usmerjeni proti izhodu iz krize,« je sklenil kardinal Parolin. »Ne delajmo si iluzij. To je nesporna resnica, ki jo je spoznal tudi Svet Evrope. In to resnico torej moramo živeti z veliko ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, podpore in vzajemne pomoči. Samo ljubezen, samo duh solidarnosti, ki je od vedno zaznamoval Evropo, bo rešil tistega, ki je v istem čolnu, v istem domu, na isti zemlji.«

Sobota, 14. november 2020, 12:24