Razmišljanje ob obnovitvi začasnega sporazuma med Svetim sedežem in Kitajsko

VATICAN NEWS

Začasni sporazum med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko o imenovanju škofov je bil podaljšan »še za dve leti«. To je bilo sporočeno v izjavi  Tiskovnega urada Svetega sedeža, ki je bila objavljena na dan, ko naj bi se to zgodilo: »Glede na to, da je bil začetek uresničevanja omenjenega sporazuma, ki je temeljne cerkvene in pastoralne vrednosti – pozitiven zahvaljujoč se dobri komunikaciji in sodelovanju med stranmi glede dogovorjene materije, ima Sveti sedež namen nadaljevati odprt in konstruktiven dialog, ki bo podpiral življenje katoliške Cerkve in blagor kitajskega ljudstva.« Izjavo spremlja dolg članek za L'Osservatore Romano, v katerem so pojasnjeni razlogi za takšno odločitev. »Obe strani, beremo v članku, sta ocenili različne vidike njegovega uresničevanja in se po uradni izmenjavi zapisnikov dogovorili, da bosta podaljšali njegovo veljavnost do 22. oktobra 2022.«

Prvenstveni cilj Sporazuma »je podpirati in pospeševati oznanjevanje evangelija » na Kitajskem » z obnovitvijo popolne in vidne edinosti Cerkve.« Vprašanje imenovanja škofov in edinosti škofov s Petrovim naslednikom »je ključnega pomena za življenje Cerkve tako na krajevni kot na vesoljni ravni«. Prav ta prvina je navdihnila pogajanja in je bila oporna točka pri sestavljanju besedila sporazuma, da bi postopoma zagotovili »tako enotnost vere in občestva med škofi kakor tudi polnost služenja katoliški skupnosti na Kitajskem. Že danes so prvič po dolgih desetletjih vsi škofje na Kitajskem v občestvu z rimskim škofom in po zaslugi uresničevanja sporazuma ne bo več nezakonitih posvečenj.«

V članku je pojasnjeno, da v Sporazumu »niso bila obravnavana vsa odprta vprašanja ali razmere, ki še vedno vzbujajo skrb za Cerkev«, ampak »izključno tema škofovskih imenovanj.« Članek navaja nedavni govor kardinala državnega tajnika Pietra Parolina na konferenci PIME v Milanu in opozarja, da so se glede tega »pojavili nekateri nesporazumi.« Mnogi izmed njih so se porodili zaradi tega, ker so Sporazumu pripisovali »cilje, ki jih nima« ali ker so ga povezovali »s političnimi vprašanji, ki nimajo nobenega opravka s samim Sporazumom.«

Podpis, do katerega je prišlo v Pekingu septembra 2018, »predstavlja cilj dolge poti«, istočasno pa »je tudi in predvsem začetek širših in daljnovidnih dogovorov«. Začasni Sporazum, katerega besedilo »je bilo zaradi njegove eksperimentalne narave soglasno ohranjeno kot zaupno, je sad odprtega in konstruktivnega dialoga.« Te »dialoške drže, ki jo bogatita spoštovanje in prijateljstvo, si močno želi in jo spodbuja« papež Frančišek, ki se »dobro zaveda ran, ki so bile zadane cerkvenemu občestvu v preteklosti; po letih dolgih pogajanj, ki so jih začeli in nadaljevali njegovi predhodniki in v nedvomni miselni kontinuiteti z njimi, je vzpostavil polno občestvo s kitajskimi škofi, ki so bili posvečeni brez papeškega ukaza, in je odobril podpis Sporazuma o imenovanju škofov, katerega osnutek je sicer odobril že papež Benedikt XVI.«

»Nekateri sektorji mednarodne politike – še beremo v članku – so skušali delo Svetega sedeža analizirati predvsem v skladu z geopolitično hermenevtiko. V primeru sklenitve začasnega Sporazuma pa je za Sveti sedež šlo za globoko ekleziološko vprašanje.« Poleg tega »se v polnosti zavedamo«, da ta dialog »daje prednost plodnejšemu iskanju skupnega dobrega v korist celotne mednarodne skupnosti.«

Kar zadeva do sedaj dosežene rezultate, sta bila imenovana dva nova škofa, »medtem ko so drugi postopki za nova škofovska imenovanja« v teku. Tudi če se »statistično gledano to lahko ne zdi posebno velik dosežek, pa vendarle predstavlja dober začetek v upanju, da bomo postopoma lahko dosegli druge pozitivne cilje.« Tudi zaradi tega, ker so izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija, vplivale na stike med obema stranema in na izvrševanje Sporazuma.

»Izvajanje Sporazuma z učinkovitim in vedno bolj dejavnim sodelovanjem kitajskega episkopata ima zato velik pomen za življenje katoliške Cerkve na Kitajskem in posledično za vesoljno Cerkev. V ta okvir je umeščen tudi pastoralni cilj Svetega sedeža – pomagati kitajskim katoličanom, ki so bili dolgo razdeljeni, dati znamenja sprave, sodelovanja in edinosti za obnovljeno in učinkovitejše oznanjevanje evangelija na Kitajskem.«

»Dolžni smo priznati – zaključuje članek – da še naprej ostajajo številne zelo boleče situacije. Sveti sedež se tega globoko zaveda, to upošteva in ne opušča priložnosti, da bi pritegnil pozornost kitajske vlade k pospeševanju rodovitnejšega uresničevanja verske svobode. Pot bo še dolga in ne brez težav.« Sveti sedež si želi, da bi začasni Sporazum in njegovo podaljšanje »prispevala k rešitvi še vedno odprtih vprašanj, ki zanimajo obe strani, s posebnim poudarkom na življenju katoliških skupnosti na Kitajskem, pa tudi s spodbujanjem mednarodnega obzorja miru v času, v katerem doživljamo številne napetosti na svetovni ravni.«