Patriarh Bartolomej I. prejel častni doktorat iz filozofije

Andreja Červek - Vatikan

Papeška univerza Antonianum je ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I.  podelila častni doktorat iz filozofije. Slovesnost je potekala v sredo, 21. oktobra 2020, na Antonianumu, ki deluje pod okriljem Reda manjših bratov.

Državni tajnik kardinal Pietro Parolin je v obrazložitvi podelitve izpostavil patriarhovo »usklajenost z petrinskim naukom, kar kaže na ekumensko povezavo med Cerkvami Vzhoda in Zahoda«. Dejal je, da je bil Bartolomej vir navdiha za okrožnico Laudato si' papeža Frančiška, ter dodal, da je papeževa okrožnica prav tako navdihnila nekatere patriarhove zapise, ko potrjuje »tesno povezanost med ekonomijo in ekologijo, ki imata obe isti koren 'oikos', kar je »dom«. Bartolomej v svojih delih jasno pokaže, kako je skrb za stvarstvo »ekumensko vprašanje«. Kot je zatrdil Parolin: »Onkraj doktrinalnih razlik in verskih razhajanj, nas Zemlja povezuje na edinstven in izjemen način, saj si jo delimo, kakor si delimo zrak, ki ga dihamo. Od tu izvira posebna človekova odgovornost za skrb za stvarstvo. Zaščititi ustvarjeno tudi kot človeški, živalski in naravni izraz, kot to pravi nauk o božanskih energijah v vzhodni teologiji: Bog s svojimi energijami prežema celotno stvarstvo, zato je nekaj svetega v vsakem bitju.«

Patriarh Bartolomej je v svojem govoru (lectio magstralis) izpostavil, kako »verstva ustvarjajo mostove, da bi skupaj sprejela nove izzive, ki so postavljeni pred človeštvo«. Spomnil je na glavne faze prizadevanja Cerkve v Carigradu na področju skrbi za stvarstvo, kar se je začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je že bilo mogoče opaziti potrebo, da »svojim otrokom zapustimo boljši svet«. »Skrbeti za človeške vire je vprašanje verodostojnosti pred Bogom, zato je treba zlorabo okolja obsoditi kot greh. Skrbeti za okolje ni samo politično ali ekonomsko vprašanje, ampak predvsem versko in etično vprašanje. Vsi smo odgovorni, da razmislimo, na kakšen način naseljujemo svet. Ne kot izolirani in brezbrižni do tega, kar nas obdaja, saj smo družbena bitja, ustvarjena za osebno srečanje, in bomo sojeni kot osebe, družbe in narodi. Nemogoče je skrbeti za človeka in uničevati njegov dom ter obratno: zaščita naravnega okolja in dejanska skrb za bližnjega sta dve plati iste medalje,« je dejal Bartolomej.

Častni doktorat iz filozofije je patriarhu Bartolomeju izročil generalni minister frančiškanov p. Michael Anthony Perry. Še prej sta ga nagovorila tudi predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani, kardinal Kurt Koch, in prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj, kardinal Peter Turkson. Koch je izpostavil, kako sta Cerkev v Rimu in Cerkev v Carigradu »sestrski Cerkvi«, ter spomnil, da se je usklajenost med patriarhom in papežem videla že med mašo papeža Frančiška na začetku pontifikata, pri kateri je želel biti navzoč tudi Bartolomej I. Kardinal Turkson pa je zatrdil, da ima v pravoslavni duhovnosti vsako zlo duhovni razlog in vsaka kriza ima svoj izvor v grehu: »Če človek ponovno najde svojo izvorno poklicanost k varovanju vrta, se bo kriza rešila.«