Išči

Vatican News
2020.09.13 Valle d'Aosta, Italia. Monte Rosa. Ambiente, ecologia, natura, tempo del creato, Laudato si

Parolin: Vzgajati za skrb, da bi preusmerili ekonomijo in politiko

Kardinal Pietro Parolin izpostavlja pomen celostne ekologije, v središču katere je človeška oseba in kjer vlaga v kulturo skrbi. Zastavlja vprašanje o smislu ekonomije ter podjetnike vabi k ustvarjalnosti pri ustvarjanju novih zaposlitvenih mest.

Andreja Červek – Vatikan

Fundacija Centesimus Annus pro Pontifice organizira mednarodno spletno konferenco na temo »Mejniki celostne ekologije za človeško ekonomijo«. Dogodek je zasnovan v dveh delih. Prvo virtualno srečanje je potekalo včeraj, 23. oktobra 2020, in sicer na temo »Modeli vodenja in poslovanja«, drugo pa je načrtovano za 30. oktober in namenjeno temi »Vzgoja in usposabljanje«.

Udeležence konference je včeraj preko video sporočila najprej nagovoril vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin ter nakazal nit, ki povezuje papeževi okrožnici Laudato si' in Fratelli tutti. Povabil je k vzpostavitvi razvojnega modela, ki v središče postavlja človekovo dostojanstvo.

Pandemija in naše lažne varnosti

»Izziv je, da smer ladje človeštva preusmerimo proti Gospodu in proti drugim, v duhu sodelovanja, v odkrivanju naše pripadnosti svetu kot bratje in sestre,« je dejal kardinal Parolin ter izhajal iz povabila papeža Frančiška na začetku pandemije, naj »ta čas preizkušnje sprejmemo kot čas odločitve«. V podobno smer gre tudi papeževa zadnja okrožnica Fratelli tutti, v kateri nas spominja, da »nas je pandemija postavila pred naše lažne gotovosti« ter nas prisilila, da se soočimo s krhkostjo končnih bitij, kar tudi smo.

Središče osebe in kultura skrbi

Parolin je spregovoril o konceptu »celostne ekologije, ki presega zgolj »okoljstveno« razsežnost. V ospredje postavlja celostni pogled na življenje, poliedričnost, ki spodbuja boljše politike, indikatorje, raziskovalne in razvojne projekte ter kriterije za ocenjevanje, izogibajoč se popačenim interpretacijam razvoja in rasti. Središčnost človeške osebe in potreba po pospeševanju kulture skrbi, ki je nasprotna kulturi odmetavanja, je ključna točka tega pristopa k življenju in upravljanja z viri. Odmetavanje se lahko kaže na različne načine, kot na primer obsedeno zmanjševanje stroškov dela, s čimer se izgubi čut za vrednost pravic in dolžnosti do dela, kar pa predstavlja temeljni element za realizacijo tako posameznikove osebnosti kot solidarnosti znotraj družbenih skupnosti, obsegajoč tudi prihodnje generacije.

Kot je izpostavil Parolin, je spremembo smeri treba opraviti s poudarkom na »etično-družbeni razsežnosti, ki je vključena v koncept celostne ekologije«, pri čemer je poudaril odločilno vlogo vzgoje in izobraževanja, ki morata spremljati iskanje političnih in tehničnih rešitev. »Preko takšne vrste vzgoje in pedagogike je mogoče usmeriti tako politiko kot ekonomijo proti človeškemu in trajnostnemu razvoju, ki je avtentično celosten, in sicer v korist vseh ljudi na Zemlji, predvsem pa najrevnejših,« je dodal.

Temeljni smisel ekonomije

Po besedah kardinala Parolina je potrebno »moralno razločevanje«, ki spodbuja »nov in poglobljen premislek o smislu ekonomije in njenih ciljev« ter prav tako »temeljito in dolgoročno revizijo razvojnega modela«, da bi se popravile vse disfunkcije in izkrivljenosti. Gre za predpostavke, na podlagi katerih je Parolin želel osvetliti »temeljni smisel ekonomije, da bi se jo lahko opredelilo kot zares človeško«. Vztrajati je treba na pojmih »varovati in obdelovati«, pri čemer se sklicuje na primer »različnih obstoječih modelov proizvodnje in porabe, ki se lahko zoperstavijo in spremenijo pokvarjene dinamike, ki jih je zagnala kultura odmetavanja«. Pri tem je vatikanski državni tajnik podjetnike pozval, naj je njihovo delovanje »jasno usmerjeno v napredek drugih oseb in v preseganje revščine, predvsem preko ustvarjanja različnih zaposlitvenih priložnosti«.

Ustvarjalnost in domiselnost

Kardinal Parolin je izpostavil pomembnost, da človeška ekonomija naredi poudarek na temeljni vlogi dela, ki v zares napredni družbi predstavlja nezanemarljivo razsežnost družbenega življenja. Ne gre namreč samo za nek način služenja kruha, ampak »za način osebne rasti, za vzpostavljanje zdravih odnosov, za izražanje samega sebe, za razdeljevanje darov, za občutek soodgovornosti pri izboljševanju sveta in navsezadnje za življenje kot naroda«. Povečati zaposlitvena mesta, namesto da se jih zmanjšuje, je bil kardinalov poziv, pri čemer je še izpostavil ustvarjalnost in domiselnost, s katerima je treba odgovoriti na vedno večji pojav tehnološke brezposelnosti.

Sobota, 24. oktober 2020, 12:19