Kard. Zenari med srečanjem z diplomatskim zborom o razmerah v Siriji

Andreja Červek – Vatikan

Srečanje je bila priložnost za ponovno usmeritev pozornosti na situacijo v Siriji, kjer že skoraj sedet let traja nasilje. Kardinal Parolin je v uvodnem nagovoru izrazil upanje, da se svet ne bi navadil na »naštevanje grozodejstev, ki iz te mučene države vsak dan prihajajo do nas«.

Kardinal Zenari, ki je svoj govor naslovil »Ne dopustimo umreti upanju«, je izpostavil, da se zdi, da je Sirija izginila z »medijskih radarjev«. Humanitarna katastrofa vztraja in sedaj, po raketah, največjo zaskrbljenost predstavlja »bomba revščine«, ki je začela pestiti okoli 80 odstotkov prebivalstva. Trenutno se ocenjuje, da okoli enajst milijonov Sircev potrebuje humanitarno pomoč. Apostolski nuncij se je zahvalil za velikodušnost mnogih držav in ustanov, predvsem agencije Združenih narodov, ki so sprožile vrsto humanitarnih projektov. Naštel je vrsto izrednih razmer, ki obstajajo v državi, predvsem na področju zdravstva, kar je tudi povezano s pandemijo covida-19. »A čas se izteka. Sirija je širjava opustošenih naselij, posejana z ruševinami. Mnogi Sirci so izgubili upanje,« je zatrdil Zenari.

Spregovoril je o delikatnem vprašanju o sankcijah, ki so bile naložene Siriji in ki so neizprosno prizadele prebivalce. Med mnogimi krvavečimi ranami v državi je izpostavil otroke in ostarele osebe, ki so umrli tudi zaradi mraza; o odhajanju mnogim mladih ter tudi številnih, ki so umrli v vojni; o beguncih; o problemu številnih izginulih in zaprtih oseb.

Kardinal Zenari je izrazi željo po mednarodnem odgovoru in sprejetju radikalnih in dolgoročnih rešitev, tudi v luči papeževih pozivov za Sirijo in nedavne okrožnice Fratelli tutti: »Potrebno je spodbujati zavedanje, da danes ali se rešimo vsi ali se ne reši nihče.«

Srečanje z diplomatskim zborom se je zaključilo z Zenarijevim odgovarjanjem na različna vprašanja. Med temami, ki se jih je odprlo, so bile: odnosi med verskimi skupnostmi v Siriji; potreba po ekonomski obnovitvi na različnih ravneh za rekonstrukcijo države; posledice konfliktov za navzočnost kristjanov v regiji; vzgojno-izobraževalna situacija; položaj žensk; potreba po finančnih virih za projekt »odprtih bolnišnic«, v katerega so vključene tri katoliške bolnišnice v Damasku in Alepu, ki zastonj sprejemajo bolnike ne glede na etnično ali verski pripadnost. Srečanje se je sklenilo z besedami zahvale državnega tajnika, kardinala Parolina, ki je izpostavil, kako pomembno je, da se še naprej išče nove rešitve ter da se Sirije ne zapusti pod prtom tišine in brezbrižnosti.