Išči

Vatican News
2020.09.30 il Cardinale Parolin, symposio a Roma, dell'Ambasciata degli Stati Uniti presso la Santa Sede e la Santa Sede 2020.09.30 il Cardinale Parolin, symposio a Roma, dell'Ambasciata degli Stati Uniti presso la Santa Sede e la Santa Sede 

Kardinal Parolin: Zaščita verske svobode značilna za vatikansko diplomacijo

V Rimu je včeraj, 30. septembra 2020, potekal simpozij o zaščiti verske svobode. Med govorniki so bili državni tajnik kard. Pietro Parolin, državni sekretar ZDA Mike Pompeo in tajnik za odnose z državami Richard Gallagher.

Andreja Červek – Vatikan

Veleposlaništvo ZDA pri Svetem sedežu je v Rimu organiziralo simpozij z naslovom Z diplomacijo pospeševati in braniti versko svobodo na mednarodni ravni. Udeležence sta nagovorila tudi vatikanski državni tajnik kard. Pietro Parolin in državni sekretar ZDA Mike Pompeo.

Skupna prioriteta ZDA in Svetega sedeža

Veleposlanica ZDA pri Svetem sedežu Callista Gingrich je na začetku simpozija izpostavila, da »pospeševanje in zaščita univerzalne pravice do verske svobode predstavljata prioriteto, ki je skupna ZDA in Svetemu sedežu«. Sodelovanje na tem področju tudi ohranja pravico do verske svobode v tem »kritičnem času«, ko jo je treba pospeševati in varovati na mednarodni ravni.

Moralno pričevanje

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo je govoril o drugi svetovni vojni, saj letos mineva 75 let od njenega konca. Spomnil je na duhovnika Bernharda Lichtenberga, ki so ga nacisti aretirali zaradi njegove odkritosrčnosti in javne molitve »za jude in ostale žrtve nacistične brutalnosti«. Prav tako je izpostavil »temeljno vlogo, ki jo je imel Janez Pavel II., ko je prižgal revolucijo vesti, kar je povzročilo padec železne zavese. Pompeo je kritiziral Kitajsko v zvezi z versko svobode. Kot je dodal, je ta odvisna od krščanskega leadershipa in moralnega pričevanja tistih, ki so prestali preganjanja.

Verska svoboda pomembna za Sveti sedež

V imenu Svetega sedeža sta se simpozija udeležila državni tajnik kardinal Pietro Parolin in tajnik za odnose z državami Paul Richard Gallagher, ki je zbranim prenesel pozdrave papeža Frančiška. Kot je dejal, je papež »seznanjen s tem srečanjem o temi, ki je zelo pomembna za Sveti sedež, predvsem kar se tiče diplomatskih dejavnosti na bilateralni in multilateralni ravni«.

Gallagher je dejal, da se je povečalo zavedanje o vlogi, ki jo imajo verstva pri vprašanjih, kot so mednarodni mir, varnost in skupno bivanje. Zaščita verske svobode »je ena do večjih političnih prioritet Svetega sedeža«, je zatrdil in izpostavil, da je pomembno upoštevati nedotakljivo dostojanstvo osebe, ki je ustvarjena po podobi in podobnosti Boga, in predstavlja »temelj identitete vsake osebe« in njenega celostnega razvoja ter tudi družbe.

Različne vrste verskega preganjanja

Preganjanje verske svobode ni omejeno na fizično preganjanje, je nadaljeval vatikanski tajnik za odnose z državami. Ideološke tendence in omejitev na tišino v imenu »politične korektnosti« prav tako pomenijo obliko »napada na versko svobodo«. Kot »nesprejemljivo in žaljivo« je Gallagher označil izvajanje pritiskov, da bi se zavrglo versko svobodo in ugovor vesti ter se promoviralo druge »tako imenovane človekove pravice«.

Sveti sedež nadaljuje in vlaga v dialog, ki ga danes usmerjata nauk in delo papeža Frančiška, pri čemer je Gallagher še izpostavil »pomembnost dialoga in vzajemnega razumevanja med narodi in družbami ter med različnimi verskimi prepričanji«.

Svoboda vesti

Na programu simpozija o verski svobodi sta bili tudi dve okrogli mizi. Ena na temo »Diplomatska sredstva za identifikacijo območij, kjer je verska svoboda ogrožana« in druga »Diplomacija in mednarodno sodelovanje«. Srečanje pa je sklenil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.

Poudaril je, da sta zaščita in pospeševanje verske svobode »značilno znamenje  diplomacije Svetega sedeža«. Poleg neodtujljive pravice do življenja je pravica do verske svobode temelj vseh ostalih človekovih pravic. Če se to pravico krši, se pod vprašaj postavi možnost uživanja vseh pravic. Svoboda vesti je tesno vezana na svobodo vere, saj je »sancta sancrotum«, kjer lahko odkrijemo zakon, ki si ga nismo postavili sami, ampak se mu moramo pokoriti.

Zaostrenost osebne svobode

Kardinal Parolin je tudi zatrdil, da ima danes kršenje verske svobode svoj izvor v napačnem razumevanju osebne svobode. Nestrpnost se ne kaže samo v preprečevanju prakticiranja lastne vere, ampak tudi preko »nestrpnih glasov politične korektnosti«, ki so včasih nestrpni glede veroizpovedi drugih. Ko najvišje dobro, h kateremu se teži, postane odstranjevanje vsake ovire za posameznikovo svobodno izbiro, kar vodi v zaostreno osebno svobodo, se ogroža skupno dobro. Ta vrsta svobode je ukoreninjena v lastnem jazu in ne v Stvarniku ter ne išče dobrega za drugega.

Svoboda iskanja resnice

Vatikanski državni tajnik je ob koncu govora izpostavil, da pojmovati versko svobodo izključno kot »svobodo od prisile« predstavlja zgolj delno razumevanje pojma. Pozitivni vidik te svobode je »svoboda v iskanju resnice«, »svoboda vere«. Gre za svobodo odkrivanja »zadnje resnice svojega življenja, svojega izvora in svoje usode, kar je dar Stvarnika«. To je »sredstvo«, ki ga je treba dati vernikom, je zatrdil Parolin. Dokler verniki ne bodo poznali razloga, zaradi katerega so bili ustvarjeni, »cilja, ki obstaja onkraj jaza«, ne moremo pričakovati drugega kot da se znajdemo sredi družbe v krizi, kjer nihče ni zmožen objeti drugih razen sebe«.

Sicer pa je kardinal Parolin izven simpozija odgovoril še na novinarska vprašanja o odnosih s Kitajsko. Potrdil je, da Sveti sedež verjame v politiko malih korakov in da je dogovor o imenovanjih škofov korak naprej za večjo versko svobodo. Dodal je, da ni primerno uporabljati teme dogovora med Svetim sedežem in Kitajsko za notranje volilne cilje v ZDA. 

Četrtek, 1. oktober 2020, 09:59