Išči

Vatican News

Guerrero: Finančno poročilo kurije. V službi papeža in poslanstva

Prefekt Tajništva za ekonomijo (SPE) Juan Antonio Guerrero Alves je za vatikanske medije spregovoril o finančnem poročilu rimske kurije za leto 2019. Kot je izpostavil, »ekonomija Svetega sedeža mora biti steklena hiša. Verniki imajo pravico vedeti, kako porabljamo vire.« Intervju je naredil uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo Andrea Tornielli.

Andreja Červek – Vatikan

Nismo lastniki, smo skrbniki dobrin, ki smo jih prejeli

»Ekonomija Svetega sedeža mora biti steklena hiša,« je dejal Juan Antonio Guerrero Alves, prefekt Tajništva za ekonomijo (SPE) in tako pritrdil vprašanju o transparentnosti delovanja Vatikana. »To je, kar zahteva papež. To je prizadevanje SPE in moje lastno. To je, kar vidim v ostalih organizmih kurije. Za to se je začela reforma. Za to so bila spremenjena nekatera pravila. Po tej poti gremo dalje. Verniki imajo pravico vedeti, kako uporabljamo vire pri Svetem sedežu. Nismo lastniki, smo skrbniki dobrin, ki smo jih prejeli,« je dejal Guerrero in pripomnil, da so zato pri predstavitvi obračuna 2019 želeli vernikom pojasniti, kaj so viri rimske kurije, od kod prihajajo in kako se jih uporablja.

Prefekt Tajništva za ekonomijo (SPE) Juan Antonio Guerrero Alves
Prefekt Tajništva za ekonomijo (SPE) Juan Antonio Guerrero Alves

Ne gre za obračun Cerkve, temveč Svetega sedeža v ožjem smislu

Guerrero je pojasnil, da pri finančnem poročilu rimske kurije ne gre za Cerkev: »Kar predstavljamo, ni obračun Cerkve. Imamo škofovske konference, škofije, župnije, kongregacije in redovne inštitute in veliko dejavnosti Cerkve, razširjene po vsem svetu, ki niso del obračuna Svetega sedeža. To, kar predstavljamo, niso računi celotnega Vatikana, ki na primer obsega tudi obračun Mesta Vatikan, torej governatorat, IOR, Petrov novčič in precej fundacij, ki sodelujejo z dikasteriji. Vse te institucije predstavljajo svoje lastne račune in jih poročajo ustreznim oblastem. Kar smo mi predstavili Svetu za ekonomijo, je obračun rimske kurije, torej Svetega sedeža v ožjem smislu: šestdeset ustanov, ki so v službi papeža pri njegovem poslanstvu vodenja Cerkve, pri njegovem služenju enotni karitativni ljubezni in to so evangelizacija, komunikacija, promocija celostnega človeškega razvoja, vzgoja, pomoč Cerkvam v težavah, formacija klera itd.«

Obračun poslanstva

Gre pravzaprav za »obračun poslanstva«, je pojasnil Guerrero, ki denar povezuje s poslanstvom, čemur je tudi namenjen. Zato so si pri predstavitvi finančnega poročila tudi prizadevali pojasniti, kako Sveti sedež uporablja vire pri opravljanju svojega poslanstva. Izpostavil je še en vidik: »Sveti sedež ne deluje kot neko podjetje ali kot neka država, ne išče profitov ali presežkov. Zato je normalno, da je v deficitu. Skoraj vsi dikasteriji so namreč »središča stroškov«: opravljajo delo, ki se ga ne prodaja in ne sponzorira. Izogniti se deficitu ni cilj Svetega sedeža. Njegov duh je nekaj drugega.« Cilj je, da stroški ustrezajo temu, da imamo vse potrebno za služenje poslanstvu, ki nam je zaupano. V tem smislu se lahko ima veliko, če je veliko tisto, kar pomaga pri službi, ki jo moramo opraviti. »Z drugimi besedami, ne moremo ignorirati, kaj je ustrezno kritje potrebe in kaj so razpoložljivi viri. Moramo biti ekonomsko preudarni. A prav tako ne moremo razmišljati in delovati samo na podlagi razpoložljivih virov. Včasih moramo dati več, kot imamo, da bi opravili svoje poslanstvo: moramo biti misijonarsko drzni. Za kar moramo poskrbeti, je, da bo deficit vzdržen in se ga bo dolgoročno ustrezno financiralo. Na svetu je veliko potreb. Moramo zaupati v Previdnost, ki deluje preko velikodušnosti vernikov.«

Temeljno poslanstvo je oznanjati evangelij

Poslanstvo Svetega sedeža, rimske kurije, ni samo papeževa karitativnost, ki bi se jo razumelo kot neke vrste nevladno organizacijo, ki prejema donacije in jih deli tam, kjer je potrebno. »Cerkve počne veliko, ogromno za pomoč ljudem v stiski. Večji del te vrste pomoči se opravlja na lokalni ravni, v župnijah in škofijah. In veliko naredi tudi kurija. Temeljno poslanstvo Svetega sedeža je pomagati, da se sporočilo evangelija ponese na skrajne meje sveta, s tem da se ga sporoča in prinaša v situacije, kjer je zatemnjeno, da se nudi pomoč potrebnim, se dela za dobro človeštva, podpira krajevne Cerkve v težavah, se sporoča papežev nauk, si prizadeva za enost doktrine in liturgije, se obsoja konflikte znotraj Cerkve, se spodbuja premišljevanje o določenih temah, vzpostavlja dialog na višji ravni, usmerja krajevne Cerkve itn.,« je razložil Guerrero in dodal: »Papeževa karitativnost na vse te načine izraža papeževo ljubezen do Cerkve in ljubezen Cerkve do sveta.«

Ekonomska vrednost Svetega sedeža

Iz katerekoli strani gledamo, Sveti sedež nima neke velike ekonomske vrednosti. Kot je zatrdil Guerrero, je Sveti sedež imel lansko leto (2019) 307 milijonov evrov prihodka, porabil pa je 318 milijonov evrov. Deficit je 11 milijonov evrov. Premoženje Svetega sedeža je 1.402 milijona eurov.

Premoženje Vatikana je vredno 4.000 milijonov evrov, ko se k njemu prištejejo finančna poročila governatorata, Petrovega novčiča, IOR-ja, sklada za pokojnine in fundacije, ki pomagajo pri poslanstvu Svetega sedeža, pri čemer je Guerrero ponovil, da kurija ne predstavlja celotnega Vatikana. Če bi moralo vse konsolidirati, leta 2019 ne bi bilo deficita, ki ga prav tako ni bilo leta 2016, ko so bili vsi stroški konsolidirani. Kar pa po Guerrerovih besedah ne pomeni, da nimajo težav in da v tej krizi koronavirusa ne bodo imeli še večjih.

Prihodki rimske kurije 2019

Leta 2019 je 54 % (kar je 164 milijonov evrov) dobička ustvarilo samo premoženje rimske kurije. Trgovske dejavnosti (obiski katakomb, ki so za razliko od muzejev del Svetega sedeža, prodaja proizvodov Dikasterija za komunikakacijo, Vatikanske knjigarne itd.) in storitve (pristojbina za določene certifikate, akademska pristojbina univerzitetnih ustanov itd.) so ustvarile 14 % (44 milijonov evrov) dobička. Vatikanske ustanove, ki ne spadajo v ta obračun (IOR, governatorat, bazilika sv. Petra) so prispevale 14 % dohodka, kar je 43 milijonov evrov. Prispevki škofij in vernikov so bili 56 milijonov evrov, kar je 18 %.

Odhodki rimske kurije 2019

Stroške, ki jih je rimska kurija imela lansko leto, je Guerrero razdelil v tri kategorije. Stroški upravljanja premoženja so bili 67 milijonov evrov (21 % vseh stroškov), kar vključuje tudi 18 milijonov evrov davkov in 25 milijonov evrov stroškov za vzdrževanje stavb. »Lahko rečemo, da je teh 67 milijonov evrov vsota, ki nas stane, da ustvarimo 164 milijonov evrov dohodka, o čemer sem prej govoril, in ki pridejo iz premoženja. Usluge in upravljanje predstavljajo 14 % izdatkov. Izdatki misijonstva pa predstavljajo 65 % vseh izdatkov,« je dejal Guerrero in pripomnil, da se v bistvu »z malo naredi veliko«.

Kot je povedal, ni našel nič primerljivega s 125. nunciaturami in stalnimi odposlanstvi po svetu, katerim je namenjeno 43 milijonov evrov. »Izdajati dobro znani dnevni časnik, kot je L'Osservatore Romano, ter imeti 24 ur na dan prenose v 40 jezikih, kot to počneta Radio Vatikan in Vatican Media, zagotavljati novice in jih pojasnjevati, kot to dela Vatican News, pri vsem tem pa porabiti 45 milijonov evrov: nič primerljivega nisem našel v svetu komunikacije,« je izpostavil. »Evangeljsko sporočilo mora priti na vse konce sveta in, kolikor je mogoče, zaželeno je, da pride v lastnem jeziku do vsakega ljudstva ter na način, da bo lahko razumljeno v lastni kulturi. Zanimivo je videti, kako se komunikacija Svetega sedeža v teh letih modernizira ter celo zmanjšuje stroške.« Podobno se lahko reče za vatikansko knjižnico, arhive in krščansko arheologijo, ki ne skrbijo samo za dediščino Cerkve, ampak človeštva. Če se jih primerja s podobnimi institucijami, lahko rečemo, da svoje delo opravljajo z dostojanstvom in z relativno malo denarja. In enako se lahko reče za univerzitetne ustanove. »Vsakokrat ko naredim primerjavo z drugimi podobnimi ali primerljivimi institucijami, se mi zdi, da Sveti sedež dela veliko z malo, zahvaljujoč mnogim osebam ki delajo z ogromno velikodušnosti. Nočem reči, da ni treba izboljšati mnogih stvari, a treba je izpostaviti, da je veliko tega dobro opravljenega.«

Cilj poslanstva ni dobiček

Primanjkljaj Svetega sedeža v lanskem letu (2019) je torej 11 milijonov evrov, kar je mnogo manj v primerjavi z letom 2018, ko je znašal 75 milijonov. Do razlike je prišlo zaradi vlaganj. Kot je pripomnil Guerrero, se Sveti sedež ne more imeti samo za »ustvarjalca primanjkljaja«: »Naše poslanstvo bo vedno nagnjeno k ustvarjanju deficita, ne bo zagotavljajo zadostnih prihodkov. Gre za služenje, ki ga ne opravljamo s ciljem po dobičku. Najti moramo način za dolgoročno podpiranje poslanstva.«

»Ni dovolj samo nadzor, ki je usmerjan v varčevanje in zmanjševanje stroškov, da bi se tako zmanjšal primanjkljaj,« je nadaljeval. Sveti sedež sestavlja mnogo organov, ki z malo delajo veliko. Varčevanje mora spremljati nadzor nad dobičkom, da bi prišli do optimizacije. Pri dobičku je treba upoštevati tudi donacije. Darovi vernikov, k čemur je vštet tudi Petrov novčič, pokrijejo 35 % stroškov. »Verniki želijo prispevati k poslanstvu Cerkve, vendar pa je potrebna politika zunanje transparentnosti in komunikacije, ki zna natančno sporočati, kako uporabljamo denar, ki ga prejemamo in upravljamo. To je cilj, ki ga želimo doseči, to je pot, na katero nas je usmeril sveti oče. To je smer,« je zatrdil Guerrero. Spomnil je, da je 1. junija 2020 bil sprejet dokument o transparentnosti, nadzoru in konkurenčnosti postopkov prisojanja javnih pogodb Svetega sedeža in države mesta Vatikan. »Upamo, da bomo poleg vlaganja v transparentnost in s pomočjo konkurenčnosti dosegli tudi prihranek. Potrebna so nekatera dejanja v odnosu do dela, da bi bile osebe bolj motivirane in odgovornejše pri nalogah, ki so jim zaupate, da bi bilo več mobilnosti in tudi učinkovitosti ter bi se zmanjšali stroški. Iskati fleksibilnejše modele, ki so usmerjeni v nagrajevanje zaslug, prizadevnosti in profesionalnih kompetenc,« je še povedal Guerrero.

 

Ponedeljek, 5. oktober 2020, 09:27