Kard. Parolin: Prioriteta je oseba in ne ekonomija

Andreja Červek – Vatikan

»Pandemija nas na dramatičen način uči, da v tem nihče ne more biti sam. Da bi se spoprijeli z virusom, je potreben skupen in koordiniran odgovor. Isto velja za ozdravitev od brezbrižnosti, osamljenosti in sovražnosti,« trdi državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, v intervjuju za spletni portal www.ripartelitalia.it.

Prioriteta je človek

»Prioriteta ni ekonomija kot taka, ampak človek,« poudarja. »Covid-19 ni povzročil samo zdravstvene krize, temveč je prizadel vrsto vidikov človeškega življenja: družino, politiko, delo, podjetja, trgovino, turizem itd. Ekspanzivni in povezovalni značaj pandemije nas neprestano spominja na trditev papeža Frančiška, kako je med seboj vse povezano.«

Skrbeti za celotno osebo

Kot pove Parolin, »če so vse vlade bile prisiljenje sprejeti drastične ukrepe, vse do zaustavitve mnogih ekonomskih dejavnosti, da bi se tako zoperstavile pandemiji, to pomeni, da prioriteta ni ekonomija, ampak oseba. Kar predvsem pomeni poskrbeti za zdravstveno oskrbo«. Družbeni nauk Cerkve, ki je ukoreninjen v krščanski antropologiji, pa trdi, da »se ne sme zdraviti samo telesnega zdravja. Treba je bdeti nad celovitostjo človeške osebe, ki mora torej biti primarni cilj političnega in ekonomskega prizadevanja, v etiki skupne odgovornosti za skupen dom.«

Ekonomija poklicana k služenju

Zato Cerkev spodbuja, nadaljuje kardinal, da se obudi poklicanost ekonomije k služenju človeku. Tako se bo vsaki osebi zagotovilo temeljne pogoje za celostni človeški razvoj in dostojno življenje. Kot je zapisal papež Frančišek, danes bolj kot kadarkoli prej morajo v središču biti osebe, skupnosti in narodi, združeni za ozdravitev, skrb in medsebojno delitev.

Pandemija pokazala na nova vprašanja

»Zato je treba izpostaviti nekatere nevarnosti, ki so se pojavile v boju proti pandemiji, kot je prevlada omejenih antropoloških pristopov, osredotočenih samo na telesno zdravje, ki bi lahko zanemarili duhovne razsežnosti. V dramatični situaciji izrednega stanja, ki smo jo živeli, se je pokazala meja interpretiranja zdravstvenih vprašanj v skladu z zgolj tehničnimi paradigmami, kar je praktično zanikalo nekatere temeljne potrebe, na primer oviranje stika družinskim članom in duhovno spremljanje bolnikov in umirajočih. To pomeni, da je potrebno razviti bolj poglobljeno razmišljanje o številnih vprašanjih, ki jih je pandemija postavila pred nas.«

Soodvisnost sveta

Parolin meni, da je pandemija »močno razkrila našo soodvisnost ter tudi našo šibkost in vsem skupno krhkost«. »Ko je prevladovala logika atomskega zastraševanja, je sv. Janez XXIII. v Pacem in terris izpostavil soodvisnost med političnimi skupnostmi: 'Nobena politična skupnost danes ni zmožna slediti zgolj svojim interesom in se razvijati z zapiranjem vase.' Papež Frančišek v okrožnici Laudato si' poudarja: 'Soodvisnost nas obvezuje, da mislimo samo en svet, en skupen načrt.' Po drugi strani pa Janez Pavel II. v Sollicitudo rei socialis trdi, da smo danes pred tehnološko, družbeno in politično soodvisnostjo, ki nemudoma zahteva etiko solidarnosti.«

Potrebna je globalizacija upanja

»Pa vendar, namesto da bi se pospeševalo sodelovanje za vsesplošno skupno dobro, vedno bolj vidimo, kako se okoli nas dvigajo zidovi, bohotijo meje kot zagotovilo varnosti ter se izvaja sistematično nasilje nad pravicami, s čimer se ohranja situacija trajnega globalnega konflikta,« poudari Parolin in spomni na papeževe besede v Nagasakiju, da so namreč stroški za hrano dosegli svoj vrh leta 2019, sedaj pa obstaja resna nevarnost, da bodo po obdobju zniževamja, tudi zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, še naprej rasli. »Svetovna soodvisnost zahteva globalne odgovore na lokalne probleme,« izpostavi kardinal, sklicujoč se pri tem na Frančiška, »kajti globalizacija upanja mora nadomestiti to globalizacijo izključevanja in brezbrižnosti.«

Načelo solidarnosti in elostna ekologija

V zvezi s tem vatikanski državni tajnik izpostavi, da se okvir, ki ga je orisal papež Frančišek za ekonomijo, nahaja predvsem v okrožnici Laudato si', Benedikt XVI. pa ga je razvil v svoji okrožnici Caritas in veritate. Po Parolinovem prepričanju sta to dve pomembni družbeni okrožnici: »Benedikt govori o ekonomiji, v kateri mora najti svoj prostor logika daru, načelo zastonjskosti, ki ne izraža le solidarnosti, ampak še globlje človeško bratstvo. Frančišek je izpostavil temo celostnega človeškega razvoja v kontekstu 'celostne ekologije', okoljstvene, ekonomske, družbene, kulturne in socialne. Družbeni nauk Cerkve, v katerem mnogi prepoznavajo trden temelj in usmeritev, kaže, da se zna stalno obnavljati in tako odgovoriti na vprašanja človeštva z doslednostjo in celostno vizijo.«

Odgovoriti s pogumno ustvarjalnostjo

»Pandemija danes prinaša strahovit sunek celotnemu ekonomskemu in družbenemu sistemu in njegovim domnevnim gotovostim, na vseh ravneh,« še zatrdi kardinal Parolin. »Problemi brezposelnosti so in bodo dramatični, problemi javnega zdravja zahtevajo revolucijo znotraj zdravstvenih in izobraževalnih sistemov, vloga držav in odnosi med narodi se spreminjajo. Cerkev se čuti poklicana, da spremlja na celotni poti, ki je pred vsemi nami kot človeško družino. In to mora narediti s ponižnostjo in modrostjo, a tudi z ustvarjalnostjo.« Po kardinalovem prepričanju obstajajo trdna vodilna načela, a »danes je bolj kot kadarkoli prej nujna pogumna ustvarjalnost, da se dramatična kriza pandemije ne bi iztekla v strašno tragedijo, ampak bi odprla prostore za človeško in ekološko spreobrnjenje, ki jo potrebuje človeštvo«.

Doseči večjo zavest o zakramentalnem življenju

Ob koncu intervjuja kardinal Parolin izrazi upanje, da bi »to, kar smo živeli v prvih mesecih pandemije, v mnogih vernikih povečalo zavest o zakramentalnem življenju, skupaj z željo in s pričakovanjem bolj žive udeležbe pri bogoslužju, ki je vrh in izvir celotnega življenja Cerkve«.