Išči

Vatican News
Nadškof Ivan Jurkovič Nadškof Ivan Jurkovič 

Sveti sedež ponovno pozval k odpisu dolga državam v razvoju

Nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi, je nagovoril udeležence seje Odbora za trgovino in razvoj OZN (UNCTAD), ki je potekala 2. julija 2020, ter pozval k odpisu zunanjega dolga državam v razvoju, ki se zaradi pandemije covida-19 sedaj soočajo s še večjimi težavami.

Andreja Červek – Vatikan

Covid-19 postavlja pred vlade razvitih držav izzive, ki jih do sedaj še ni bilo. Ekonomska kriza, ki jo je povzročila pandemija, je brez primere, saj je povezana z dolgim zaprtjem celotnih ekonomskih sistemov, kar med drugim povzroča naglo naraščanje brezposelnosti, velike negotovosti in povečano šibkost finančnih trgov, je dejal nadškof Ivan Jurkovič med sejo UNCTAD-a ter spomnil tudi na države v razvoju.

Kriza covida-19 bo še močneje vplivala na življenja in preživetje v državah v razvoju. Ena od poti, ki bi lahko omehčala ta negativni vpliv, je po Jurkovičevem mnenju odpis zunanjega dolga državam v razvoju, tako na javni kot zasebni ravni. »Izredno pomembno je koordinirano delovanje mednarodne skupnosti, da izvede takojšen in trajen odpis dolga  državam v razvoju, ki jih je prizadela kriza in za katere je to sedaj še bolj potrebno, saj se bodisi spoprijemajo z nevzdržnim bremenom dolga bodisi so prerevne, da bi se spoprijele s krizo covida-19,« je zatrdil Jurkovič ter se skliceval na papeževe besede: »Glede na sedanje okoliščine Sveti sedež poziva, da se naj okrepijo tudi države, še posebej najrevnejše, da se bodo soočile z večjimi potrebami tega časa, in sicer tako, da se zmanjša ali celo odpusti dolg, ki bremeni njihovo bilanco« (glej papež Frančišek, Urbi et orbi, 12. april 2020).

Jurkovič je izpostavil, da premikanje proti bolj vključujočemu in trajnostnemu svetu ne pomeni zgolj vlaganja v boljše delovanje trgov, kot so na primer vlaganje v človeški kapital, vpeljava pametnejših pobud, dajanje kreditov revnim prebivalcem ali zagotavljanje večje zaščite potrošnikov. Potreben je natančnejši in bolj fokusiran program, ki je usmerjen v sprostitev virov in tehnološko širjenje, ki blaži neenakomerno rast na trgu moči, do česar prihaja zaradi enostranskih pravil preveč globaliziranega sveta, in ki odpravlja obstoječi primanjkljaj v svetovnem ekonomskem upravljanju ter zagotavlja zakone, ki omogočajo, da se lokalni izzivi srečajo z mednarodnimi cilji.

»Glede na kompleksnost ekonomije, se ne smejo spregledati etični in kulturni faktorji,« je poudaril Jurkovič. »Izvor te krize ni samo ekonomski in finančni, predvsem je moralni na ravni narave. S priznanjem primata 'biti' nad 'imeti in primata etike nad ekonomijo, bi morali narodi sprejeti 'etiko solidarnosti' ter tako podkrepiti svoja dejanja.«

V zadnjih desetletjih se je trgom in podjetjem dovoljevalo, da so sami določali svoje delovanje, pri čemer se je na prvo mesto postavljajo kratkoročne cilje in ne dolgoročnih. Veliko zaskrbljenost pa predstavljata vedno manjše vlaganje v zdravstveni sektor ter zloraba in plenjenje naravnega okolja, od katerega ni odvisno samo ekonomsko življenje, ampak človeško življenje na splošno. V večini primerov se posledice takšnega odnosa še ne vidijo v celoti, v nekaterih primerih pa bodo njegov škodljiv vpliv čutile šele prihodnje generacije. Soočanje s to morebitno »tragedijo, ki se kaže na obzorju«, zahteva resen premislek in odločilno načrtovanje za prihodnost, kakor tudi trden etični pristop, ki temelji na odgovornosti za prihodnje rezultate.

Jurkovič je svoj govor sklenil z besedami papeža Frančiška: »To ni čas za brezbrižnost, ker ves svet trpi in se mora združiti, da se sooči s pandemijo. […] Naj ne ostanejo sami ti najšibkejši bratje in sestre, ki bivajo po mestih in obrobjih na vseh koncih sveta« (papež Frančišek, Urbi et orbi, 12. april 2020).

Petek, 3. julij 2020, 12:33