Kard. De Donatis predstavil pastoralne smernice za rimsko škofijo

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Zahvala za način soočanja karantene

Letošnjega srečanja so se zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, udeležili le župniki prefekti in po en laik iz vsake izmed rimskih župnij. Kardinal De Donatis se je na začetku zahvalil Gospodu za vodstvo in pomoč v preteklih mesecih, pa tudi duhovnikom, diakonom, redovnicam in redovnikom, bogoslovcem ter vsem župnijskim skupnostim za način, na katerega so soočili izolacijo zaradi novega koronavirusa.

Papež: »Hujša od te krize je samo še drama, da bi jo zapravili«

Gre za čas, ki je zaznamoval življenje vseh, zato ni mogoče, da tega dejstva ne bi upoštevali tudi pri pastoralnih smernicah za prihodnje leto. Kardinal je spomnil na besede papeža Frančiška med homilijo na praznik binkošti, ko je dejal: »Hujša od te krize je samo še drama, da bi jo zapravili, tako da bi se zaprli vase.« Zato je v tem trenutku ključnega pomena, da razumevamo »znamenja časov«, to, kar nam Gospod želi povedati preko situacije preteklih mesecev.

V središču pastorale: osebni odnosi, poslušanje

Ob tem je kardinal De Donatis poudaril, da smo v tem času izkusili, da ljudje hrepenijo po pristnih in globokih odnosih. Zato bo tudi »pozornost poti škofije v prihodnjem pastoralnem letu usmerjena na vstopanje v odnose z osebami, ki živijo v naših četrtih (posebej z družinami, mladimi, ubogimi in najšibkejšimi osebami)«. Njihovim življenjskim zgodbam je potrebno prisluhniti s kontemplativnim srcem; prisluhniti temu, kar mislijo, čutijo in živijo, skrbeti zanje.

Pustiti se voditi Svetemu Duhu

Vikar svetega očeta za rimsko škofijo je spomnil, da se vse začne z Božjim dihom in Gospod je tisti, ki daje dihati svoji Cerkvi. Da bi mogli dihati kot skupnost, smo po njegovih besedah poklicani, da bi bil naše izhodišče ponovno Sveti Duh, da bi se Mu pustili voditi. Pri tem se vpraša, kaj je potrebno storiti, da bi se to moglo zgoditi ter kako naj se »osvobodimo narcistične avtoreferenčnosti, sterilnega pesimizma, ki nič več ne sanja; sporov med nami, ki preprečuje našim omejenostim, da bi postale rodovitne in bratstvu, da bi pomnožilo energijo vsakega posameznika.« Poudaril je, da je potrebno izhajati iz Boga, iz branja Božje besede, iz tega, kar je Bog storil v življenju vsakega izmed nas; »verovati, da Sveti Duh deluje v svetu, pred nami in bolje od nas,« pogosto tudi na načine, ki si jih sami niti ne bi mogli predstavljati.

Želja po izhodu, srečanju, objemu

V nadaljevanju je kardinal De Donatis omenil, da so se v času pandemije v nas povečale tri želje, ki jih je pomembno upoštevati: želja po tem, da bi šli ven, da bi se srečali in se objeli. Po njegovih besedah so le-te tako močne in skupne vsem zato, ker smo ustvarjeni po podobi Boga-Trojice. »Prav zato, ker je Bog skrivnost enosti in občestva, v različnosti Oseb, ne moremo biti srečni, če ne izstopamo iz sebe, da bi bili v odnosu z drugimi.«  

Kaj se je v tem času spremenilo?

Naslednje vprašanje kardinalovega razmišljanja je bilo povezano s spremembami: Kaj se je v tem času spremenilo v družinah, v župnijah in soseskah in kako pozitivne spremembe spodbujati še naprej. Mnoge družine so v tem času ponovno odkrile moč ljubezni, skupaj so preživele veliko časa. Za nekatere je bilo težko obdobje preizkušnje, v katerem se je pokazala šibkost odnosov. Ob pogledu na ljudi na balkonih in oknih, ki so skupaj peli, se pozdravljali in spodbujali, lahko vidimo, da je v tem času bolj do izraza prišla tudi vzajemna solidarnost.

Podpirati družine

»Kot škofijska skupnost smo poklicani podpirati družine in jim pomagati dihati, da bi mogle vedno, ne le v času pandemije, izražati bogastvo, ki ga prinašajo,« je poudaril kardinal De Donatis ter dodal: »Nič ne koristi, če teroriziramo o tem, kakšna bi morala biti idealna družina. Potrebno je izhajati iz njih, takšne, kakršne so, jih vzeti resno in jim pomagati narediti naslednji korak.« Ob tem je navedel konkretne predloge, ki lahko pomagajo na tej poti bližine: povabilo k vsakodnevni skupni molitvi, pri čemer bo družinam v pomoč gradivo, ki ga bodo vsak mesec pripravili na škofiji; skrb za živetje vsakodnevnih odnosov, posvečanje časa drugemu; ponovno odkritje zakramentalne milosti, prejete pri krstu, birmi in poroki, ki deluje v življenju družine; ovrednotiti dejstvo, da družine evangelizirajo že zaradi samega dejstva, da so; pomagati denarno in materialno družinam, ki so zapadle v revščino. Poročilo Karitas za leto 2019 namreč navaja, da je veliko družin, ki imajo več kot dva otroka, na pragu revščine. Družinam bodo prav tako v pomoč svetovalnice, šole za starše, družinsko svetovanje in zakonske skupine. Posebno pozornost bodo prihodnje leto v rimski škofiji namenili migrantskim družinam ter spodbujanju k solidarnosti. Kardinal je spomnil na Sklad družina in Sklad Jezus božji delavec, ki ga je 10. junija ustanovil papež Frančišek, pomembno pa je, da verniki vanju prispevajo po svojih močeh.

Bližina mladim, ubogim, bolnim; miselnost podelitve

Rimska škofija prav tako vabi k pozornosti na mlade ter na uboge in bolne. Mladim bodo na voljo prostori, kjer jim bodo prisluhnili in kjer bodo lahko z drugimi podelili svoje  izkušnje, tudi na družabnih omrežjih; v odnosu do ubogih in bolnih pa je ključnega pomena vzgoja za miselnost podelitve: pomoč v obliki nakupa življenjskih potrebščin, desetina od plače, solidarnostne najemnine: »Kdor zaradi krize nima zmanjšanih prihodkov, naj misli na tiste, ki so vse izgubili,« je še povabil kardinal De Donatis.

Septembra srečanje s papežem Frančiškom

Ob koncu je spomnil, da bo papež Frančišek septembra te pastoralne smernice še poglobil in nadalje osvetlil, ter škofijo povabil, naj se na to srečanje pripravi s predlagano duhovno obnovo ter prebiranjem nekaterih besedil svetega očeta (apostolska spodbuda Veselje evangelija, št. 87-92), pismo papeža Frančiška Papeškim misijonskim družbam, knjiga-intervju Giannija Valenteja s papežem Frančiškom »Brez mene ne morete ničesar storiti«).