Išči

Vatican News
Kardinal Pietro Parolin Kardinal Pietro Parolin 

Kardinal Parolin: Kljub strahu se ne zapirajmo vase

»Cerkev bdi z vsakim posameznikom. Blizu je vsakomur, ki trpi in potrebuje pomoč.« S temi besedami je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, v intervjuju za vatikanske medije izrazil bližino Cerkve v tem času preizkušnje, ki jo človeštvo živi zaradi pandemije koronavirusa. Med drugim je poudaril, da je potrebno prizadevanje vseh za mednarodno solidarnost, saj je kljub izrednim razmeram in strahu to trenutek, ko se ne smemo zapirati vase.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kako obdobje pandemije živi papež Frančišek

Kardinal Parolin je najprej odgovoril na vprašanje, kako to obdobje preizkušnje za svet živi papež Frančišek in rimska kurija: »Z vsemi ljudmi delimo težko situacijo. Za mnoge je to dramatičen trenutek. Mislim na bolne, predvsem na ostarele, na umirajoče, na njihove družine. Smo v času velikonočnega bdenja. Cerkev bdi z vsakim posameznikom. Blizu je vsem, ki trpijo in potrebujejo pomoč. Osvobojeni moramo biti ujetništva časa, živetega v nezadovoljstvu, ter grožnje pred boleznijo in smrtjo. »Lazar, pridi ven!« (Jn 11,43) je klic, ki odmeva posebej v tem času, da bi mogel biti nov čas življenja in duha. Sveti oče išče vse možne načine, da bi bil blizu ljudem, po vsem svetu. Zanj je bil stik z ljudmi vedno poglavitnega pomena in ga namerava ohranjati, čeprav na nov, do sedaj nepoznan način. Neposreden prenos svete maše iz Doma sv. Marte je eno izmed konkretnih znamenj. Nenehna molitev za žrtve, njihove družine, zdravstvene delavce, prostovoljce, duhovnike, delavce ter družine pa so drugo konkretno znamenje. Vsi sodelavci mu skušamo pomagati ohranjati stik s Cekrvami v vseh državah sveta.«

Potrebujemo Boga in drug drugega

V odgovoru na naslednje vprašanje je vatikanski državni tajnik spregovoril o tem, kaj nas uči to dramatično dogajanje, ki pretresa družine, spreminja življenje oseb in bo imelo težke posledice tudi za ekonomski sistem: »Živimo dramo, ki bo imela gotovo pomembne posledice za naše življenje. Predvsem smo postavljeni pred svojo krhkost in ranljivost. Zavedamo se, da nismo stvarniki, ampak le uboga bitja, ki obstajajo, ker jim Nekdo v vsakem trenutku podarja življenje. Nismo njegovi absolutni gospodarji. Dovolj je neka malenkost, skrivnosten in neviden sovražnik, ki povzroči, da trpimo, da hudo zbolimo, da umremo. Ponovno postanemo majhni, negotovi, nezaščiteni, potrebni pomoči. Poleg tega smo postavljeni pred to, kar je bistveno, pred to, kar je resnično pomembno. Dana nam je možnost, da ponovno odkrijemo vrednost družine, prijateljstva, medosebnih odnosov, obiskov, ki jih ponavadi zanemarjamo, solidarnosti, velikodušnosti, podelitve, bližine v konkretnosti drobnih svari. Potrebujemo drug drugega in potrebujemo skupnost in družbo, ki bi nam pomagali skrbeti drug za drugega. Končno mislim, da je to primeren čas za to, da se vrnemo k Bogu z vsem srcem, kakor nas je spomnil papež Frančišek med izredno molitvijo 27. marca in še kakšen dan pred tem med "ekumenskim" Očenašem, ki smo ga molili z vsemi kristjani po svetu.«

Pogled vere: prepustiti se Gospodu, trkati na vrata z molitvijo

Kardinal Parolin je nato spregovoril o tem, kakšen pogled naj bi imeli kristjani na svarnost v tem času: »Krščanska vera je vdor Boga v zgodovino človeka. Boga, ki postane meso, Boga, ki pride, da bi z nami podelil vse naše bivanje, razen greha, in je pripravljen trpeti in umreti, da bi nas rešil. Pripravljamo se na obhajanje velike noči v tem postnem času, ki je tako poseben: Jezus vstane od mrtvih, premaga smrt, podari življenje. Pogled vere nam v teh težkih časih pomaga, da se vedno bolj prepustimo Gospodu, da trkamo na njegova vrata s svojo neprestano molitvijo, da bi skrajšal ta čas preizkušnje. Pomaga nam videti toliko dobrega, ki nas obdaja in o čemer priča veliko ljudi. Spodbudno je, ko se more z roko občutiti pastoralno ustvarjalnost škofov, duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov, na katero je že spomnil papež Frančišek. Ti so "glas" evangelija. Tako kot so ta glas tudi vsi tisti, ki se borijo z boleznijo – tako medicinsko osebje kot tudi prostovoljci. Dobro je videti, kako Cerkev, ki živi potopljena v stvarnost svojih ljudi, išče in najde tisoč poti. Pri tem uporablja vsa možna sredstva, da ljudje ne bi bili sami, da bi lahko molili, prejeli besedo tolažbe. Nagovorilo me je, da se kljub trenutni drami najde načine izražanja – na primer z glasbo in s pesmijo – da bi bili skupaj. Lepo bi bilo, če bi se to lahko na podoben način zgodilo tudi v župnijah. Lepo bi bilo, če bi v vseh cerkvah ob isti uri, na primer opoldan, eno minuto zvonili zvonovi; in da bi bil ta njihov glas povabilo, da bi molili skupaj, tudi če fizično oddaljeni.«

Zdravstveno stanje zaposlenih v Vatikanu

Glede zdravstvene situacije zaposlenih pri Svetem sedežu je kardinal Parolin spomnil, da je trenutno na covid-19 pozitivnih sedem uslužbencev. V začetku marca je bil primer osebe, ki je prišla v vatikanske ambulante na zdravniški pregled pred zaposlitvijo v kuriji. Temu primeru se je v preteklih tednih pridružilo še šest drugih, vsi oboleli pa so izven nevarnosti in se njihovo stanje izboljšuje. Kardinal je še dodal, da tako kot po vsem svetu tudi v Vatikanu nadzorujejo situacijo iz dneva v dan, iz ure v uro, zahvaljujoč zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju.

Pomoč Svetega sedeža Cerkvam po svetu

Vatikanski državni tajnik je nato spregovoril o tem, kako Sveti sedež v trenutni situaciji konkretno pomaga Cerkvam po svetu. Dejal je, da si preko svojih dikasterijev prizadevajo ohranjati stike z delnimi Cerkvami ter po svojih močeh pomagati prebivalcem, ki jih je je širjenje koronavirusa posebej prizadelo. Pri tem pa, kakor vedno, ne gleda na versko ali narodno pripadnost. Odkar so se začele izredne zdravstvene razmere po svetu, je po Parolinovih besedah papež Frančišek želel izraziti svojo bližino in solidarnost različnim državam: svoj dar je poslal kitajski dobrodelni organizaciji Jinde džind Charities in škofiji Hong Kong, zatem pa udi Iranu, Italiji in Španiji. Trenutno preučujejo še nekatere druge pobude, preko katerih bi mogel Sveti sedež konkretno izraziti svojo solidarnost in dejavno ljubezen.

Beseda vernikom, ki ne morejo prejemati zakramentov

Med drugim je odgovoril na vprašanje, kaj bi rekel vernikom, ki v tem času ne morejo prejemati zakramentov. Najprej je spomnil, da je bilo potrebno svete maše in ostala bogoslužja začasno prekiniti, da bi se izognili zbiranju ljudi. Kljub temu pa so cerkve skoraj v vseh mestih ostale odprte, pri čemer je kardinal Parolin izrazil upanje, da bodo čim prej ponovno odprte tudi tiste, ki so jih morda morali zapreti. Poleg tega je poudaril, da ne smemo pozabiti na prisotnost Evharističnega Jezusa, saj duhovniki še naprej molijo in obhajajo svete maše za vernike, ki se jih ne morejo udeležiti. Vatikanski državni tajnik je ob tem dodal, da je lepo, da vrata Božje hiše ostajajo odprta, tako kot so odprta vrata naših domov, čeprav smo povabljeni, da jih zapustimo samo iz nujnih razlogov.

Velika noč v družinah, molitev z Božjo Besedo

Spomnimo se, da je družina domača Cerkev, je še izpostavil kardinal Parolin. Na veliko noč se lahko pripravi s skupno molitvijo ter s spremljanjem bogoslužja in molitev po televiziji. Vernikom, ki trpijo, ker ne morejo prejemati zakramentov, sporoča, da z njimi deli njihovo bolečino, hkrati pa prav tako spomni na možnost duhovnega obhajila. Poleg tega je papež Frančišek preko Apostolske penitenciarije podelil dar posebnega odpustka vernikom – ne le pozitivnim na koronavirus, ampak tudi zdravstvenim delavcem, družinam in vsem, ki na različne načine, tudi z molitvijo, skrbijo zanje. Obstaja še en vidik, ki ga je potrebno po mnenju vatikanskega državnega tajnika v tej situaciji poudariti in okrepiti, to je molitev z Božjo besedo. »To lahko storimo vsi: brati, premišljevati, sprejeti Besedo, ki prihaja. Bog je s svojo Besedo napolnil praznino, ki v nas v tem času vzbuja strah. Bog je dal samega sebe v Jezusu, popolni in dokončni Besedi. Ne smemo zgolj zapolniti časa, ampak se napolniti z Božjo Besedo«, je povabil kardinal Parolin.

Vsak krščeni lahko moli in tolaži v moči skupnega duhovništva

V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o samoti, ki je ena izmed preizkušenj, s katero se v tem času sooča veliko ljudi. Na oddelkih, kjer so bolniki s koronavirusom, ljudje umirajo sami, brez tolažbe in spremljanja sorodnikov, saj vstop na oddelek intenzivne nege ni dovoljen. Po Parolinovih besedah je to ena izmed posledic epidemije, ki je zelo pretresljiva. Bral in slišal je o izredno dramatičnih in ganljivih izkušnjah. Kadar duhovnikova prisotnost ob postelji umirajočega ni mogoča, lahko vsakdo, ki je krščen, ob njem moli in prinaša tolažbo, in sicer v moči skupnega duhovništva, ki ga prejmemo pri zakramentu krsta. Lepo in evangeljsko je – je še dejal kardinal –, če si predstavljamo, da v tem težkem času na nek način tudi roke zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki vsak dan tolažijo, zdravijo ali spremljajo bolnike v zadnjem trenutku življenja, postajajo roke in besede vseh nas: Cerkve, družine, ki blagoslavlja, pozdravlja, odpušča in tolaži. Je nežnost Boga, ki ozdravlja in daje življenje, tudi večno življenje.

Veliki teden v Vatikanu

Kardinal Parolin je zatem odgovoril na vprašanje, kako bodo v Vatikanu potekala bogoslužja v velikem tednu. Dejal je, da so razmislili o načinih, ki so drugačni od ustaljenih, saj ne bo mogoče sprejeti romarjev, kakor je bilo v preteklih letih. Ob upoštevanju vseh previdnostnih predpisov za preprečevanje okužb bodo skušali obhajati obrede tridnevja tako, da bodo spremljali vse tiste, ki žal ne bodo mogli iti v cerkev. 

Zaskrbljujoče širjenje virusa v južne države sveta

V uvodu v zadnje vprašanje intervjuja je Andrea Tornielli spomnil, da se kriza, ki jo povzroča koronavirus, hitro širi, primere beležijo tudi v južnih državah sveta. Kardinala Parolina je zato vprašal, na kakšen način more Cerkev pripomoči k duhu medsebojne pomoči med različnimi narodi in celinami, ki imajo tudi različne probleme, da ne bi ugasnil duh solidarnosti in multilateralnega sodelovanja. Vatikanski državni tajnik je dejal, da po eni strani vidimo, koliko izrednih naporov so vložile razvite države, z nemalo odpovedovanja – tako na področju vsakdanjega družinskega življenja kot tudi na področju državne ekonomije – da bi učinkovito soočile zdravstveno krizo in obvladale širjenje virusa. Po drugi strani pa je po njegovem mnenju še bolj zaskrbljujoča situacija v manj razvitih državah, kjer zdravstvene strukture ne bodo mogle zagotoviti potrebnih in primernih zdravljenj, v primeru, da bi se bolezen covid-19 bolj širila.

Sveti sedež želi biti vedno blizu vsem

»Sveti sedež si prizadeva, da ne bi pozabil tistih, ki so bolj oddaljeni, ki bolj trpijo, tistih, ki morda niso pod soji žarometov mednarodnih medijev. Ta skrb ni povezana le s trenutnim izrednim stanjem zaradi pandemije. Pomislimo, koliko je vojn, koliko epidemij, pomanjkanja, zaradi česar trpi toliko naših bratov in sester,« je povabil kardinal Parolin ter poudaril: »Resnično moramo vsi moliti in si prizadevati, da se nikoli ne bi prenehala mednarodna solidarnost. Kljub izrednim razmeram in strahu je to trenutek, ko se ne smemo zapirati vase. Žal se v teh dneh zavedamo prav tega: problemi in tragedije, za katere smo mislili, da so daleč od našega življenja, so potrkali na naša vrata. To je priložnost za to, da se lahko čutimo bolj povezani ter spodbujamo duha solidarnosti in podelitve med vsemi državami, narodi, med vsemi ljudmi na svetu. Iz tega izrednega stanja se bodo rodile težave in globoke spremembe. Tisti, ki majo politične odgovornosti, jih morajo opravljati nesebično, brez osebnega, skupinskega ali narodnega interesa. Delovati morajo modro in odgovorno, v skladu z vrednotami svobode, pravičnosti ter skupnega dobrega.« 

Prisluhni pogovoru s kardinalom Parolinom
Petek, 3. april 2020, 11:42